Ho­ke­ji­sti v iz­lož­bi

Slo­ven­ski ho­ke­ji­sti bo­do da­nes od­i­gra­li pr­vo tek­mo na olim­pij­skem tur­nir­ju, na­spro­tni­ki so Ame­ri­ča­ni

Vecer - - ŠPORT - Pjon­gčang (od na­še­ga po­ro­če­val­ca)

Ro­bert Sa­bo­lič je eden od čla­nov udar­ne­ga na­pa­da slo­ven­skih ho­ke­ji­stov ( Je­glič-Ti­čar-Sa­bo­lič), ki da­nes na olim­pij­skih igrah zač­ne­jo na­sto­pe, za na­spro­tni­ke ima­jo slo­vi­te Ame­ri­ča­ne. Slo­ven­ci so v Ko­re­jo pri­po­to­va­li brez ene­ga sa­me­ga tre­nin­ga. To je ra­zu­mlji­vo, saj so ne­po­sre­dno do za­čet­ka olim­pij­ske­ga tek­mo­va­nja igra­li po klu­bih, kjer li­ge vse do pred­ve­če­ra olim­pij­skih iger ni­so pre­ki­ni­le svo­jih tek­mo­vanj. Se­daj so slo­ven­ski ho­ke­ji­sti že ne­kaj dni sku­paj, opra­vi­li so ne­kaj tre­nin­gov in da­nes bo šlo za­res.

"Do­pol­dne­vi so bi­li v za­dnjih dneh re­zer­vi­ra­ni za tre­nin­ge, si­cer pa smo se fan­tje dru­ži­li med sa­bo. V pre­te­klih dneh smo se ime­li le­po, uži­va­li smo," nam je o tre­nu­tnem vzduš­ju v eki­pi po­ve­dal Sa­bo­lič.

Je bi­lo to dru­že­nje po sku­pi­nah? O tem se je ne­kaj go­vo­ri­lo na sve­tov­nem pr­ven­stvu v Fran­ci­ji, ko se ni iz­šlo po va­ših pri­ča­ko­va­njih.

"Šta­jer­ci v na­ši eki­pi so ne­ko­li­ko za­se. Raz­lič­no je, a kla­nov v na­ši eki­pi za­go­to­vo ni. Ve­či­na re­pre­zen­tan­tov nas je pri­ja­te­ljev že od otro­štva in nor­mal­no je, da se ne­ka­te­ri dru­ži­mo več, dru­gi manj. V re­sni­ci smo ze­lo do­bra eki­pa, po­zna­mo se do obi­sti."

Olim­pij­ske igre so v Slo­ve­ni­ji dalj­ni dr­ža­vi. Ka­ko se lah­ko to iz­ra­zi na po­sa­me­zni­ku?

"Za­me to ni nič no­ve­ga. Dve le­ti sem igral tu­kaj bli­zu - v Vla­di­vo­sto­ku, ki je prav ta­ko de­vet ur ča­sov­ne raz­li­ke od­da­ljen od Slo­ve­ni­je. Ko se en­krat na­va­diš na ta čas, ni pa­ni­ke."

Mraz tu­kaj je tu­di oči­ten.

"Tu­di mra­za smo mi, ki igra­mo v Ru­si­ji, va­je­ni. Še bolj mr­zlo je, kot je tu­kaj. So pa Ko­rej­ci ze­lo pri­ja­zni z na­mi. Mo­go­če se ne spo­zna­jo naj­bolj­še na vse, kar je tu­kaj tre­ba za­go­to­vi­ti, a ze­lo se tru­di­jo. Ru­si, ki jih po­znam bo­lje, so dru­ga zgod­ba.

Ame­ri­ški ho­ke­ji­sti so ob pr i ho­du v Pjon­gčang v med­na­ro­dnem no­vi­nar­skem sre­di­šču or­ga­ni­zi­ra­li ti­skov­no kon­fe­ren­co. Ta­koj se je vi­de­lo, da v eki­pi ve­do, ka­ko se tem re­čem stre­že. Ti­skov­ni pred­stav­nik je opi­sal do­sež­ke vsa­ke­ga med ti­sti­mi iz­bra­ni­mi ho­ke­ji­sti, ki so si pri­slu­ži­li so­de­lo­va­nje za glav­no go­vor­ni­ško mi­zo. Na kon­fe­ren­co je pri­šlo vseh 25 ho­ke­ji­stov, ki so se­dli v pr­vo vr­sto. Vsak je no­sil dres z ime­nom, ta­ko da za med­na­ro­dno no­vi­nar­sko sre­njo ni bi­lo ve­čjih te­žav s pre­po­znav­no­stjo.

Glav­ni tre­ner To­ny Gra­na­to je iz­po­sta­vil eno sa­mo že­ljo svo­je eki­pe - da bi na olim­pij­skih igrah do­bro za­sto­pa­li ame­ri­ški na­rod, ki bo po­no­sen na svo­je ho­ke­ji­ste iz dr­žav­ne re­pre­zen­tan­ce. Med ho­ke­ji­sti se Za­pr­ti, za­kom­pli­ci­ra­ni ... Ni­so mi všeč, sa­mo­svo­ji so."

V Ru­si­jo ste pri­šli to­rej iz­ključ­no za­ra­di ho­ke­ja. "Spo­znal sem tu­di ne­kaj pri­ja­znih lju­di. A na splo­šno mi tak ka­rak­ter, kot ga ima­jo Ru­si, ni všeč. A saj se pri­va­diš. Po­ma­ga­la mi je tu­di dru­ži­na, ki je bi­la v dveh le­tih, ko sem igral v Ad­mi­ra­lu v Vla­di­vo­sto­ku z me­noj."

Ho­kej­ski kruh je trd tu­di za­ra­di ne­neh­ne­ga me­nja­va­nja oko­lja. Slo­ven­ski ho­ke­ji­sti pa se mo­ra­te za pre­ži­ve­tje tam še zla­sti tru­di­ti. Ne­ka­te­rim je ce­lo spo­dr­sni­lo. "Res je, naš ho­kej­ski kruh je trd. Slo­ven­ci mo­ra­mo igra­ti v tu­ji­ni, da sploh lah­ko od te­ga špor­ta ži­vi­mo. Ru­si do­bro pla­ča­jo svo­je ho­ke­ji­ste, a po­tem zah­te­va­jo re­zul­ta­te, zla­sti od tuj­cev. Nič dru­ge­ga jih ne za­ni­ma. Ze­lo so zah­tev­ni, vča­sih tu­di ne­člo­ve­ški. Ve­li­ko tež­kih tre­nut­kov je že za me­noj. Tre­ba je de­la­ti in se po­dre­di­ti, vsaj do do­lo­če­ne me­je. Tu­di sam sem za­me­njal klub (iz Ad­mi­ra­la iz Vla­di­vo­sto­ka se je pre­se­lil k Tor­pe­du iz Ni­žne­ga No­v­go­ro­da, op. p.). Tu­di za­to, ker sem ta­ko sam ho­tel, moj prej­šnji klub se tu­di ni uvr­stil v play off, ta­ko da je ta za­me­nja­va pri­šla še bolj prav." Ima­te ta­ko da­leč od Slo­ve­ni­je še kaj sti­kov z do­mo­vi­no, spre­mlja­te to, kar se do­ga­ja v slo­ven­skem ho­ke­ju, ki je sve­tlob­na le­ta da­leč od te­ga, kar bo­ste tu­kaj v Pjon­gčan­gu de­mon­stri­ra­li v ime­nu Slo­ve­ni­je? "Osta­jam v sti­ku, ne­dav­no sem na Je­se­ni­cah tu­di tre­ni­ral, po za­me­nja­vi klu­ba in pred od­ho­dom v drug klub. Majh­na dr­ža­va smo in ni­smo do­volj bo­ga­ti, da bi lah­ko ime­li vse špor­te na vi­so­kem ni­vo­ju. Slo­ven­ski ho­kej je bil v pre­te­klo­sti na vi­ši rav­ni. Mla­di ho­ke­ji­sti se ne mo­re­jo raz­vi­ja­ti, saj li­ge, v ka­te­rih igra­jo, ni­so do­volj kva­li­te- tre­ner opi­ra na ka­pe­ta­na Bri­a­na Gi­on­to. "Te­kem tu­kaj smo že po­šte­no lač­ni in ko­maj ča­ka­mo, da pri­de­mo v tek­mo­val­ni ri­tem. To­krat ima­mo zo­pet mo­žnost, da osvo­ji­mo me­da­ljo, in ta­kih pri­lo­žno­sti ne ka­že iz­pu­sti­ti."

Tak je bil na­go­vor no­vi­nar­jem, ki pa se s te­mi na­čel­ni­mi iz­ja­va­mi ni­so za­do­vo­lji­li. Že ta­koj se je iz­po­sta­vi­lo, da ZDA na ta tur­nir ni­so pri­po­to­va­le z naj­moč­nej­šo eki­po. Da manj­ka­jo igral­ci se­ver­no­a­me­ri­ške ho­kej­ske li­ge, kar je po­sle­di­ca igno­ran­ce nje­ne­ga vod­stva do olim­pij­skih iger, je zna­no.

Tre­ner Gra­na­to je ta­ko lah­ko se­sta­vil eki­po iz pro­fe­si­o­nal­cev, ki igra­jo po klu­bih v ZDA in Evro­pi, ter iz čla­nov uni­ver­zi­te­tnih ame­ri­ških ekip. Ko je na­re­dil iz­bor, je kan­di­da­te po­kli­cal po te­le­fo­nu in do­bil nji­ho­ve po­tr­di­tve. A zbra­li so se še­le tne. Upam, da se kma­lu kak slo­ven­ski klub vr­ne v li­go Ebel, saj bi se s tem kva­li­te­ta spet dvi­gni­la."

Do­god­ki, po­ve­za­ni s ho­ke­jem, vam to­rej zme­raj ne gre­do na ro­ko. Po­tem pa pri­de­te na led, kjer se po­ču­ti­te do­ma, kjer­ko­li že go­stu­je­te. So tre­nut­ki, ki jih pre­ži­vi­te na le­du, za vas le­pi?

"Ja, naj bi bi­li. Vča­sih pa se je tu­di tam tež­ko zbra­ti, zla­sti ko je oko­li le­du ve­li­ko te­žav. Te­žav­ni so lah­ko tre­ner­ji, vod­stvo. Le­po je, če je eki­pa do­bra, če je po­skr­blje­no gle­de fi­nanc. V ote­že­nih oko­li­šči­nah se je tež­ko zbra­ti in na le­du po­ka­za­ti, kaj znaš."

Tak tur­nir, kjer bo­ste vsem na očeh, zna bi­ti tu­di pri­lo­žnost za ka­kšen an­ga­žma v bolj­šem klu­bu, če bo­do na­sto­pi Slo­ve­ni­je so­li­dni. ne­po­sre­dno pred za­čet­kom olim­pij­skih iger. To je bil po­da­tek, ki je za­ču­dil pred­vsem ame­ri­ške no­vi­nar­je, va­je­ne dru­gač­ne­ga pri­sto­pa k tej za­nje po­memb­ni igri. Slo­ven­ci so tu­di na ta tur­nir pri­po­to­va­li brez ene­ga sa­me­ga tre­nin­ga v do­mo­vi­ni, a za nas je to po­sle­di­ca sla­be­ga na­čr­to­va­nja v li­gah po sve­tu, kjer Slo­ven­ci na­sto­pa­jo.

Zba­dljivk je bil de­le­žen tu­di ka­pe­tan Gi­on­ta. La­ni je še igral v NHL pri Bu­f­fa­lo Sa­bre­sih, a po se­zo­ni so ga pre­me­sti­li v nji­ho­vo dru­go eki­po. Star je na­mreč že 39 let. Ne­koč je igral z oče­ti fan­tov, ki so se­daj z njim v re­pre­zen­tan­ci. "Ni po­memb­no, ko­li­ko je kdo star, po­memb­no je, da smo eki­pa, ki bo tu­kaj igra­la odli­čen ho­kej," je kri­ti­ke za­vra­čal Gi­on­ta. Tre­ner ga je pod­prl: "Ho­ke­ji­ste smo iz- "Ne­ka­te­ri smo v ho­kej­skem sve­tu že ne­ko­li­ko po­zna­ni. A za po­sa­me­zni­ke je to ne­dvo­mno pri­lo­žnost, da do­bi­jo bolj­ši klub. Se­ve­da je le­po so­de­lo­va­ti na olim­pij­skih igrah. To je še sto­pni­ca viš­je, kot je sve­tov­no pr­ven­stvo. Bolj pre­sti­žno."

Ver­je­tno nam je vsem sku­paj žal, da igral­cev se­ver­no­a­me­ri­ške ho­kej­ske li­ge tu­kaj ne bo. "Kva­li­te­ta za­to ne bo ta­kšna, kot bi bi­la z nji­mi. A še zme­raj bo to ze­lo mo­čan tur­nir.

Na ka­te­rem bo­do zma­ga­li Ru­si? "Mi­slim, da so Ru­si kar ve­li­ki fa­vo­ri­ti." Ame­ri­ški ka­pe­tan Bri­an Gi­on­ta je v Pjon­gčan­gu ho­ke­jist, a tu­di dru­žin­ski člo­vek.

bi­ra­li po na­ših kri­te­ri­jih. Ho­te­li smo ta­kšno eki­po, v njej zna­jo vsi igra­ti ho­kej in se­daj smo osre­do­to­če­ni le na na­še­ga pr­ve­ga na­spro­tni­ka."

Slo­ven­ce. Na­še je ame­ri­ški tre­ner po­hva­lil kot ho­ke­ji­ste, ki zna­jo do­bro dr­sa­ti in jih kra­si ko­lek­tiv­ni duh.

Fo­to: Igor NAPAST

Ro­bert Sa­bo­lič ne tar­na za­ra­di mra­za, saj je va­jen ru­ske­ga.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.