Ob vsa­kem na­li­vu jih je strah

Kon­kre­tni pro­ti­po­plav­ni ukre­pi se iz­mi­ka­jo, ker štu­di­ja, ki jo je na­ro­či­lo okolj­sko mi­ni­str­stvo, ni pre­sta­la re­cen­zi­je. A ve­li­ko bi k var­no­sti pri­po­mo­glo že zgolj re­dno či­šče­nje pro­da iz stru­ge rek

Vecer - - Celjsko - Vse­ga je kri­va "za­vo­že­na" štu­di­ja Varč­ni Sa­vi­nj­ča­ni bi prod upo­ra­bi­li sa­mi

Ne gle­de na po­li­tič­no ozad­je oba do­god­ka res od­pi­ra­ta po­memb­ne te­me za re­gi­jo. Dru­go dej­stvo pa je, da je obe­ma or­ga­ni­za­tor­je­ma bolj ali manj ja­sno, da je dru­ga fa­za za­go­ta­vlja­nja po­plav­ne var­no­sti v po­re­čju Sa­vi­nje, ki bi se za raz­li­ko od Ce­lja osre­do­to­či­la na Sa­vinj­sko do­li­no, še ze­lo da­leč stran. Po be­se­dah mi­ni­stri­ce je za to kri­va ne­u­stre­zno iz­de­la­na hi­dro­lo­ško-hi­dra­vlič­na štu­di­ja; ta je na­mreč po­goj, da dr­ža­va lah­ko po­čr­pa ne­po­vra­tna sred­stva. Po­ka­za­ti bi mo­ra­la, kje so te­ža­ve v stru­gi Sa­vi­nje, de­jan­sko pa so v po­stop­ku re­cen­zi­je ugo­to­vi­li, da sploh ne od­ra­ža de­jan­ske­ga sta­nja, "za­to smo jo za­vr­ni­li". "Mi­slim, da smo tre­nu­tno s fa­kul­te­to za grad­be­ni­štvo v tož­bi. In če fa­kul­te­ta te­ga ni bi­la spo­sob­na iz­de­la­ti, mi­slim, da v Slo­ve­ni­ji ni dru­ge­ga iz­va­jal­ca, za­to bo­mo mo­ra­li na­sle­dnjič ob­ja­vi­ti med­na­ro­dni raz­pis," je po­ja­sni­la mi­ni­stri­ca. Mi­ni­str­stvo je si­cer iz­de­la­vo 144 ti­soč evrov vre­dne štu­di­je pri Fa­kul­te­ti za grad­be­ni­štvo in ge­o­de­zi­jo na­ro­či­lo že le­ta 2015, jo ka­sne­je že ce­lo pred­sta­vlja­lo v La­škem, na­to pa so re­cen­zen­ti, med ka­te­ri­mi je bil stro­kov­njak za vo­de Rok Fa­za­rinc, ugo­to­vi­li, da prav­za­prav "ne pi­je vo­de". "Brez štu­di­je pa je grad­be­ne po­se­ge tež­ko na­čr­to­va­ti," je do­da­la Majc­no­va. A po mne­nju Zgor­nje­sa­vinj­skih žu­pa­nov in žu­pa­nje bi k re­ši­tvi si­tu- aci­je ve­li­ko pri­po­mo­gli že manj­ši, re­dni ukre­pi, kot de­ni­mo re­dno či­šče­nje stru­ge. Varč­ni Sa­vi­nj­ča­ni pri tem ne spre­gle­da­jo tu­di ve­li­kih pri­hran­kov. "Mor­da bi pri od­stra­nje­va­nju pro­da lah­ko po­ma­ga­le lo­kal­ne sku­pno­sti, ki bi ma­te­ri­al lah­ko upo­ra­bi­le za utr­je­va­nje ma­ka­dam­skih cest. Ob­ča­nom, ki to vi­di­jo, tež­ko ra­zlo­ži­mo, da se to za­vo­ljo pred­pi­sov ne da. Pa bi bi­lo eko­nom­sko upra­vi­če­no in še bolj var­ni bi bi­li v ča­su moč­nih na­li­vov," je de­jal žu­pan Luč Ci­ril Rosc, ki je ena­ko raz­la­gal že, kot pra­vi, pe­tim prej­šnjim okolj­skim mi­ni­strom, pa se ni nič spre­me­ni­lo. "Ve­li­ko bi pri­po­mo­gli je­zi in pre­gra­de, da bi z nji­mi vo­di zmanj­ša­li moč," je do­dal žu­pan Gor­nje­ga Gra­du Stan­ko Ogra­di. "Vča­sih je bi­lo pri nas od 35 do ce­lo 50 je­zov in pre­grad, da­nes le pe­šči­ca, pa še ti so ob za­dnjem ne­ur­ju mal­ce po­če­pni­li." S sle­dnjim se je stri­nja­la tu­di mi­ni­stri­ca in oblju- Žu­pan Luč Ci­ril Rosc je obisk okolj­ske mi­ni­stri­ce iz­ko­ri­stil tu­di za to, da bi konč­no re­ši­li ne­u­mnost, s ka­te­ro se uba­da­jo že več me­se­cev. Že­li­jo na­mreč zgra­di­ti no­vo či­stil­no na­pra­vo, a so rav­no pri okolj­skem mi­ni­str­stvu na­le­te­li na ovi­ro. Za­pro­si­ti so ga na­mreč mo­ra­li za slu­žno­stno pra­vi­co, tam pa so jim zgolj za slu­žno­stno upo­ra­bo ze­mlji­šča, ki ga je ob­či­na pred le­ti sa­ma pro­da­la mi­ni­str­stvu po osem evrov za kva­dra­tni me­ter, za­ra­ču­na­li 24 evrov za kva­dra­tni me­ter. Da je iro­ni­ja še ve­čja, je ob­či­na slu­žno­stno pra­vi­co za dru­gi del ze­mlji­šča, ki je v la­sti Di­rek­ci­je za ce­ste in s tem dru­ge­ga mi­ni­str­stva, pre­je­la za­stonj. Mi­ni­stri­ca Ire­na Maj­cen s te­ža­vo ni bi­la se­zna­nje­na, vče­raj pa je za­go­to­vi­la, da bo to ne­lo­gič­nost re­ši­la.

bi­la, da bi lah­ko ta­kšne re­ši­tve, kot so pre­gra­de, ki de­jan­sko umi­ra­jo tok re­ke, mi­ni­str­stvo že brez štu­di­je fi­nan­ci­ra­lo. Sploh, če bi vgra­je­va­li le­se­ne pre­gra­de. Ob­mo­čje je na­mreč del Na­tu­re 2000, za­to je po­se­ga­nje v ta del bolj ob­ču­tlji­vo. Do­da­la je, da naj­brž ta­kšni re­ši­tvi no­vo vod­stvo za­vo­da za var­stvo na­ra­ve ( di­rek­tor j e po­stal Teo Hr­vo­je Or­ša­nič, do ne­dav­ne­ga di­rek­tor Koz­jan­ske­ga par­ka, op. p.) ne bo na­spro­to­va­lo.

V Zgor­nji Sa­vinj­ski do­li­ni je si­cer mi­ni­str­stvo kar ne­kaj ukre­pov za ve­čjo po­plav­no var­nost že iz­ve­dlo, a lju­di je, kot po­u­dar­ja­jo vsi žu­pa­ni, ob na­li­vih še ve­dno ze­lo strah. V Lu­čah so ure­di­li stru­go Sa­vi­nje, a kot do­da­ja žu­pan, bo­do pov­sem var­ni še­le, ko bo zgra­je­na tu­di ob­vo­z­ni­ca, ki pa je v pri­stoj­no­sti dru­ge­ga mi­ni­str­stva. Je pa okolj­sko mi­ni­str­stvo v mi­nu­lih le­tih sa­ni­ra­lo kar ne­kaj je­zov na ce­lo­tni stru­gi Sa­vi­nje, ne­ka­te­ri so se ob za­dnjih na­li­vih že iz­ka­za­li. Le­tos in pri­ho­dnje le­to pa na­me­ra­va­jo za ob­no­ve je­zov in či­šče­nje strug na ob­mo­čju Zgor­nje Sa­vinj­ske do­li­ne na­me­ni­ti šest mi­li­jo­nov evrov.

Fo­to: Jan­ko RATH

Sa­vi­nja in Dre­ta sta idi­lič­ni re­ki, ki po­le­ti pri­va­blja­ta tu­ri­ste, več­krat pa po­ka­že­ta tu­di svo­jo ru­šil­no moč.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.