Ši­ri­tev tu­di na Dra­vsko po­lje

Ko pa­de pr­vi dež, na na­ma­ka­nje vsi po­za­bi­jo, a na­ma­kal­ne sis­te­me je tre­ba zgra­di­ti, saj su­ša pra­vi­lo­ma ve­dno pri­de Pet­in­dvaj­set let Vik­to­ri­no­vih ve­če­rov

Vecer - - Podravje - Pre­zah­tev­ni in dol­gi po­stop­ki Ve­čji vpliv kme­tij­ske po­li­ti­ke Za­ti­ka se v Mar­kov­cih Vsi mo­ra­jo bi­ti za

Pe­ter Pri­bo­žič, vod­ja kme­tij­ske sve­to­val­ne služ­be pri kme­tij­sko- goz­dar­skem za­vo­du ( KGZ) na Ptu­ju, pra­vi, da se ze­lo tru­di­jo po­spe­ši­ti na­sta­ja­nje no­vih na­ma­kal­nih sis­te­mov. Ve­či­no de­nar­ja za osnov­ni sis­tem pri­spe­va dr­ža­va, kme­tje po­tem po­skr­bi­jo za opre­mo od pri­ključ­ka nanj do svo­jih njiv, ven­dar bi bil lah­ko ra­zvoj na­ma­ka­nja ve­li­ko hi­trej­ši. Pri­bo­žič: "Gle­de na to, da ima­mo na eni stra­ni sta­bi­len vo­dni vir, re­ko Dra­vo, ter le­vo in de­sno od vo­dne­ga vi­ra vsa­ko­le­tne te­ža­ve s su­šo, da so ze­mlji­šča ka­ko­vo­stna in ze­lo pri­mer­na za na­ma­ka­nje, bi ga mo­ra­lo bi­ti več."

Naj­bolj so to na­rav­no pri­lo­žnost in hkra­ti iz­da­tno po­moč dr­ža­ve pri ure­ja­nju na­ma­kal­nih sis­te­mov do­slej zna­li iz­ra­bi­ti v ob­či­nah Go­ri­šni­ca in Or­mož, kjer jih ima­jo sku­pno že za ka­kih 1550 hek­tar­jev. Zdaj jih snu­je­jo tu­di za ob­mo­čje Dra­vske­ga po­lja, pred­vsem v ob­či­nah Haj­di­na in Star­še, ter v Mar­kov­cih. Ven­dar je, kot opo­zar­ja Pri­bo­žič, ure­di­tev ta­kih sis­te­mov s po­mo­čjo dr­žav­ne­ga de­nar­ja pre­cej za­ple­te­na: "Po­stop­ki so že do za­če­tne od­loč­be o uved­bi na­ma­ka­nja zah­tev­ni in pred­vsem dol­gi. Pro­jek­ti­ra­nje in pot do grad­be­ne­ga do­vo­lje­nja sta do­da­tna bi­ro­krat­sko zah­tev­na ma­te­ri­ja." Na osno­vi dol­go­le­tnih iz­ku­šenj v ptuj­skem za­vo­du je tu­di pre­pri­čan, da bi bi­lo pred­pi­se mo­go­če po­e­no­sta­vi­ti v za­ko­no­da­ji. "Sa­ma vgra­dnja ce­vi za raz­vod vo­de od čr­pa­li­šča do par­ce­le je po do­ku­men­ta­ci­ji in pri­do­bi­va­nju vseh mo­go­čih do­vo­ljenj in so­gla­sij v po­stop­ku pre­zah­tev­na in ne­po­treb­na. Gre ven­dar za osnov­no in­fra­struk­tu­ro, ki slu­ži edi­ne­mu na­me­nu, da ima la­stnik na par­ce­li mo­žnost pri­klo­pa na na­ma­kal­ni sis­tem," po­u­da­ri Pri­bo­žič.

Do­da­tne te­ža­ve pov­zro­ča ze­lo raz­dro­blje­no la­stni­štvo ze­mljišč, od ve­li­kih dru­žin­ski kme­tij, majh­nih par­cel la­stni­kov, ki od kme­tij­stva ne

Dru­štvo iz­o­bra­žen­cev Vik­to­ri­na Ptuj­ske­ga va­bi ju­tri, v pe­tek, ob 19. uri na Vik­to­ri­nov ve­čer, s ka­te­rim bo­do za­zna­mo­va­li če­trt sto­le­tja vse­lej od­mev­nih po­go­vor­no-glas­be­nih ve­če­rov v re­fek­to­ri­ju ptuj­ske­ga mi­no­rit­ske­ga sa­mo­sta­na. To­krat bo ude­le­žen­cem spre­go­vo­ril do­ma­čin mag. Bran­ko Ce­stnik, ki bo raz­mi­šljal, ka­ko bi lah­ko pred 1800 le­ti kr­ščan­stvo pri­šlo na Ptuj. V glas­be­nem de­lu ve­če­ra bo pod vod­stvom zbo­ro­vod­ki­nje So­nje Win­kler za­pel me­ša­ni pev­ski zbor sve­te­ga Vik­to­ri­na Ptuj­ske­ga.

"Dru­štvo iz­o­bra­žen­cev Vik­to­ri­na Ptuj­ske­ga je bi­lo usta­no­vlje­no ži­vi­jo, do ze­mlje skla­da RS za kme­tij­ska ze­mlji­šča in goz­do­ve. In tu­di zah­te­va, da je tre­ba za ure­di­tev sis­te­ma na do­loč­nem ze­mlji­šču pri­do­bi­ti so­glas­ja ve­li­ke ve­či­ne la­stni­kov. Pri­bo­žič: "Po­goj, da se la­stni­ki s pod­pi­som opre­de­li­jo za uved­bo na­ma­ka­nja, je pri na­čr­to­va­nju ve­li­kih sis­te­mov pro­ble­ma­ti­čen, ker je na ne­kem ob­mo­čju ve­li­ko pre­več ti­stih, ki se tu ne opre­de­li­jo za, in po­tem še so­la­stni­štva par­cel, kjer so sko­raj ne­mo­go­če re­ši­tve, da bi se vsi stri­nja­li. Tu­di na­je­mni­ki dr­žav­ne ze­mlje se ne od­lo­ča­jo za uved­bo na­ma­ka­nja, kar je pov­sem ne­spre­je­mlji­vo, ko se ta ze­mlja de­ni­mo do­ti­ka ob­mo­čja, kjer bi lah­ko gra­di­li." Kaj pre­dla­ga Pri­bo­žič za bolj­šo iz­ra­bo po­nu­je­ne­ga dr­žav­ne­ga de­nar­ja? "Mo­go­če bi res mo­ra­li v no­vem pro­gram­skem ob­do­bju do­lo­či­ti, da se ne­ko ob­mo­čje opre­de­li z ured­bo za iz­ved­bo agrar­nih ope­ra­cij. In v tem pri­me­ru po­tem sploh ni mo­go­če, da bi la­stni­ki ali na­je­mni­ki ze­mljišč od­lo­ča­li, ali so za iz­ved­bo agrar­ne ope­ra­ci­je, pri če­mer bi to ve­lja­lo ta­ko za zlož­be ze­mljišč (ko­ma­sa­ci­je), nji­ho­vo iz­su­še­va­nje (agro­me­li­o­ra­ci­je) in za na­ma­kal­ne sis­te­me," nam od­go­vo­ri. Kljub vsem ovi­ram in za­sto­jem je Pri­bo­žič za­do­vo­ljen, da se na ptuj­sko-or­mo­škem ob­mo­čju vsaj tru­di­jo in po­sku­ša­jo iz­bolj­ša­ti raz­me­re: "Za­dnji po­dat­ki o in­te­re­su kme­tov in ob­čin prav go­to­vo go­vo­ri­jo o tem, da bo­mo v Po­drav­ju kar ne­kaj na­ma­kal­nih sis­te­mov ven­dar­le gra­di­li in da bo kar ne­kaj pro­gra­mov na pr­vem raz­pi­su, ki bo kma­lu ob­ja­vljen, pri­pra­vlje­nih ta­ko da­leč, da bo­do lah­ko kan­di­di­ra­li."

Mar­ko Čer­ne, ki je v ptuj­skem KGZ spe­ci­a­list za po­dro­čje na­ma­ka­nja, pov­ze­ma, da je v spo­dnjem Po­drav­ju za raz­pis pri­pra­vlje­nih kar se­dem ve­čjih sis­te­mov in de­vet za­seb­nih pro­jek­tov po­sa­me­znih kme­tov ali sku­pin. Med ve­čji­mi na­čr­tu­je­jo na Or­mo­škem ure­di­tev sis­te­ma na 150 hek­tar­jih, kjer bo vklju­če­nih

26. fe­bru­ar­ja 1993 kot pro­sto­volj­no zdru­že­nje iz­o­bra­žen­cev in lju­di do­bre vo­lje, ki ču­ti­jo po­tre­bo po du­hov­nem in kul­tur­nem de­lo­va­nju, da bi po­sta­li iz­ziv ča­su in pro­sto­ru.

Tu­di da­nes se ka­že ve­li­ka po­tre­ba po du­hov­ni in kul­tur­ni pre­no­vi lju­di, da bi laž­je gra­di­li svo­jo pri­ho­dnost. Ime dru­štva in na­ših pri­re­di­tev smo iz­bra­li po sve­tni­ku Vik­to­ri­nu Ptuj­skem, ki je bil škof, mu­če­nik in žr­tev pre­ga­nja­nja kri­stja­nov na Ptu­ju v ča­su ce­sar­ja Di­o­kle­ci­ja­na (284-304). Vik­to­rin Ptuj­ski je bil po­mem­ben pi­sa­telj in pre­va­ja­lec Sve­te­ga pi­sma ta­kra­tne­ga ča­sa na Ptuj­skem," pra­vi Pe­ter Pri­bo­žič, pred­se­dnik dru­štva, ki je do­slej or­ga­ni­zi­ra­lo že 261 Vik­to­ri­no­vih ve­če­rov z 248 osre­dnji­mi go­sti in z več kot ti­soč na­sto­pa­jo­či­mi mla­di­mi glas­be­ni­ki. Or­ga­ni­zi­ra­li so tu­di 25 bo­žič­nih kon­cer­tov in 26 dru­gih glas­be­nih do­god­kov. (ps) 32 kme­tij, na ob­mo­čju Go­ri­šni­ce bo sis­tem ve­lik 160 hek­tar­jev in bo omo­go­čal mo­žnost na­ma­ka­nja 25 kme­ti­jam. Na no­vo bi ga ra­di zgra­di­li tu­di na ob­mo­čju haj­din­ske ob­či­ne, kjer jih sploh še ni. Tam na­čr­tu­je­jo ka­kih 120 hek­tar­jev ve­lik sis­tem za 15 kme­tij. Na Ptu­ju bo­do pri­ja­vi­li sis­tem za 60 hek­tar­jev, ki ga bo­sta upo­ra­blja­li Se­me­nar­na in Bi­o­teh­ni­ška šo­la Ptuj in na le­nar­škem ob­mo­čju na­čr­tu­je­jo 65 hek­tar­jev ve­lik sis­tem za 10 kme­tij. Manj­še­ga, s 40 hek­tar­ji za pet kme­tij, snu­je­jo še v ob­či­ni Star­še. V ob­či­ni Mi­klavž na Dra­vskem po­lju pa bo­do teh­no­lo­ško po­so­do­bi­li sis­tem za 230 hek­tar­jev polj. Za­ni­mi­vo je, da na mar­ko­vskem ob­mo­čju, ki je naj­bliž­je Dra­vi, na­ma­kal­nih sis­te­mov sploh ni, med­tem ko je go­ri­šni­ška ob­či­na s kar 800 hek­tar­ji pod na­ma­ka­njem slo­ven­ska re­kor­der­ka. Čer­ne: "Haj­di­na je pri­do­bi­la vo­dno do­vo­lje­nje, zdaj se do­lo­ča ob­mo­čje in pri­do­bi­va so­glas­ja in do­vo­lje­nja, ki so po­treb­na, po­tem bo­do pri­sto­pi­li k od­loč­bi o uved­bi sis­te­ma. Za se­da­nji raz­pis so pre­po­zni, mor­da jim uspe v na­sle­dnjem." Čer­ne še o ra­zlo­gih, da gre v Mar­kov­cih in še kje bolj po­ča­si: "V Mar­kov­cih se res do­ga­ja ze­lo po­ča­si. Naj­ve­čje te­ža­ve so la­stni­ška struk­tu­ra ob­mo­čja in po­sle­dič­no obli­ko­va­nje eno­vi­tih ob­mo­čij na­ma­ka­nja, so­glas­ja in do­vo­lje­nja po po­seb­nih pred­pi­sih (za na­ra­vo, na­rav­no in kul­tur­no de­di­šči­no, ele­k­tri­ko, Te­le­kom, ure­ja­nje vo­da, ce­ste, ero­zij­ska ob­mo­čja ...) ter že ome­nje­na pri­do­bi­tev so­gla­sij kme­tov, po­godb o na­ma­ka­nju ter slu­žno­sti za ce­vo­vo­de. Ima­mo pri­mer, ko je na par­ce­li 30 la­stni­kov, ne­ka­te­ri so umr­li ali so v tu­ji­ni, po­god­bo o slu­žno­sti pa mo­ra­jo pod­pi­sa­ti vsi in na­to ure­di­ti še vpis v ze­mlji­ško knji­go."

Ka­ko se na za­vo­du lo­te­va­jo re­še­va­nja teh te­žav? "Pri­pra­vlja­mo se­stan­ke po ob­či­nah z za­in­te­re­si­ra­ni­mi kme­ti, oseb­no jih obi­sku­je­mo in pre­pri­ču­je­mo," od­go­vo­ri Čer­ne. Pri tem je bil de­ni­mo ze­lo de­ja­ven haj­din­ski žu­pan Stan­ko Gla­žar, ki je šel "od hi­še do hi­še". Ob­či­ne pri­pra­vi­jo tu­di pre­da­va­nja, po­sve­te in ani­ma­ci­je. "Vsi mo­ra­jo na­mreč bi­ti za na­ma­ka­nje: lo­kal­ne sku­pno­sti, kme­ti, sve­to­val­ne služ­be, in če manj­ka le eden, se stva­ri do­ga­ja­jo pre­po­ča­si. Ko je su­ša, bi vsi na­ma­ka­li. Ko pa­de pr­vi dež, vsi po­za­bi­jo na na­ma­ka­nje. Sis­tem pa mo­ra se­ve­da bi­ti vzpo­sta­vljen prej in bi­ti pri­pra­vljen, ko na­sto­pi su­ša. Na­sto­pi pa pra­vi­lo­ma vsa­ko le­to," skle­ne Čer­ne.

Naj­bolj pre­pri­člji­vo orod­je za pre­pri­če­va­nje kme­tov so eko­nom­ski učin­ki na­ma­ka­nja. V na­ših član­kih smo na­šte­li že vr­sto do­brih iz­ku­šenj kme­tij na go­ri­šni­škem ob­mo­čju, kjer ima­jo že de­se­tle­tje mo­žno­sti na­ma­ka­nja. Tu­di Čer­ne je pre­pri­čan, da so naj­bolj pre­pri­člji­vi ar­gu­men­ti za kme­ta pač do­ka­zi, da so stro­ški sis­te­ma manj­ši kot ko­ri­sti, da jim omo­go­ča ra­zvoj no­vih pri­del­kov in za­to tu­di viš­ji pri­ho­dek na kme­ti­jo. V KGZ Ptuj so za­sno­va­li tu­di iz­ved­bo de­ve­tih za­seb­nih sis­te­mov: Puč­ni­kLe­šnik (2 kme­ta, 19 ha), Se­ne­ko­vič (10 kme­tov, 90 ha), Mar­ti­ni (3 kme­ti, 20 ha), Vo­uk (1 kmet, 3 ha), Ta­mes-Dor­na­va hmelj (1 upo­rab­nik, 40 ha), Lju­to­mer­čan (2 upo­rab­ni­ka, 90 ha), Ne­delj­ko (1 upo­rab­nik, 6 ha), Haj­šek (1 upo­rab­nik, 15 ha) in Dob­nik-Star­še (5 kme­tij, 45 ha).

Fo­to: Na­ta­ša JUHNOV

Na­ma­kal­ni sis­te­mi so za­go­to­vi­lo uspe­ha.

Fo­to: An­drej PETELINŠEK

Ptuj­ski mi­no­rit­ski sa­mo­stan je tu­di pri­zo­ri­šče vsa­ko­le­tne raz­sta­ve do­brot slo­ven­skih kme­tij.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.