Bor­štni­kov pr­stan za Ja­ne­za Ško­fa

Igra­lec lju­bljan­ske Dra­me ima "igro v kr­vi" in je v svo­ji ka­ri­e­ri za­sno­val šte­vil­ne li­ke, ki da­nes ve­lja­jo za an­to­lo­gij­ske. Ra­do­ve­den, is­ka­telj­ski in igriv, so za­pi­sa­li v ute­me­lji­tvi

Vecer - - FRONT PAGE - Pe­tra Ze­mljič

Le­to­šnji pre­je­mnik Bor­štni­ko­ve­ga pr­sta­na je Ja­nez Škof, vr­hun­ski igra­lec, za­po­slen v lju­bljan­ski Dra­mi, hkra­ti pa tu­di har­mo­ni­kar in pe­vec, so spo­ro­či­li vče­raj v SNG Ma­ri­bor, po­tem ko je Aleš No­vak, ume­tni­ški vod­ja, še en­krat na krat­ko pov­zel le­to­šnji pro­gram in no­vo­sti. Vsem le­to­šnjim spon­zor­jem so v za­hva­lo, da da­je­jo fe­sti­va­lu do­da­no vre­dnost, iz­ro­či­li še li­sti­ne Bor­štni­ko­ve­ga sre­ča­nja (BS).

"Ko na od­ru gle­da­mo Ja­ne­za Ško­fa, se zdi, ka­kor da igra z ne­ver­je­tno lah­ko­stjo, hkra­ti pa z ener­gi­jo in pre­zen­co na­pol­nju­je ves pro­stor. En­krat nas nav­du­šu­je z mi­ni­ma­liz­mom v iz­ra­zu, dru­gič z lu­diz­mom, pa s pre­se­ne­tlji­vo ko­mi­ko in drob­ni­mi, pre­pro­sti­mi, a iz­vir­ni­mi in ne­skonč­no du­ho­vi­ti­mi do­mi­sli­ca­mi. Nje­go­va igra je skraj­no do­mi­šlje­na in ana­li­tič­na, pa ven­dar se zdi, kot da pri­ha­ja iz no­tra­nje­ga im­pul­za, iz­či­šče­ne­ga in­stink­ta. Res je, Ja­nez Škof ima 'igro v kr­vi'. Za­to ni pre­se­ne­tlji­vo, da je v svo­ji ka­ri­e­ri za­sno­val šte­vil­ne li­ke, ki da­nes ve­lja­jo za an­to­lo­gij­ske in se jih po dvaj­se­tih, tri­de­se­tih ali več le­tih še ve­dno ži­vo spo­mi­nja­mo. Ob tem ohra­nja in nad­gra­ju­je sve­ži­no svo­je­ga igral­ske­ga iz­ra­za – kot igra­lec je še zme­raj ra­do­ve­den, is­ka­telj­ski in igriv," med dru­gim pi­še v ob­ra­zlo­ži­tvi na­gra­de.

Ja­nez Škof je za­čel igra­ti v sre­dnje­šol­skih le­tih. Še pred za­ključ­kom štu­di­ja dram­ske igre in ume­tni­ške be­se­de na AGRFT v Lju­blja­ni je bil eno le­to za­po­slen v Pri­mor­skem dram­skem gle­da­li­šču v No­vi Go­ri­ci. Pre­lom v nje­go­vi ka­ri- eri je po­me­nil an­ga­žma v Me­stnem gle­da­li­šču lju­bljan­skem – v šti­rih se­zo­nah je v MGL obli­ko­val se­dem dram­skih kre­a­cij in za šti­ri med nji­mi pre­jel na­gra­de. Med dru­gim so ta­krat pi­sa­li, da je za nje­go­vo igra­nje zna­čil­no prav to, "da iz vsa­ke – pa tu­di ze­lo majh­ne – vlo­ge na­re­di bri­ljan­tno in pov­sem ori­gi­nal­no kre­a­ci­jo. /…/ Ja­nez Škof je eden ti­stih igral­cev, za ka­te­re se po­na­va­di pra­vi, da jim je igra­nje v kr­vi. Nje­gov iz­je­mni ta­lent, nje­go­va na­va­da, da se vsa­ke vlo­ge lo­ti na po­pol­no­ma nov na­čin, in nje­go­vi li­ki, ki so pov­sem ne­o­pre­de­lji­ve in svo­je­vr­stne igral­ske kre­a­ci­je – vse to pri­ča, da je Ja­nez Škof eden naj­bolj dra­go­ce­nih in ori­gi­nal­nih mla­dih igral­cev."

Škof je le­ta 1989 pre­jel Se­ver­je­vo na­gra­do, le­ta 1990 pa še Ste­ri­je­vo na­gra­do za naj­bolj­šo mo­ško vlo­go. Is­te­ga le­ta je pre­jel tu­di na­gra­do Pre­šer­no­ve­ga skla­da - za li­ke v MGL in za Sul­ta­na Ša­hri­jar­ja Le­pe­ga v kul­tni Še­he­re­za­di (1989) v iz­ved­bi Slo­ven­ske­ga mla­din­ske­ga gle­da­li­šča in re­ži­ji To­ma­ža Pan­dur­ja. Ja­nez Škof je iz MGL od­šel v Slo­ven­sko mla­din­sko gle­da­li­šče, kjer je v tri­naj­stih le­tih za­sno­val pi­sa­no pa­le­to li­kov. Le­ta 2003 se je od­lo­čil za na­sle­dnji ko­rak v svo­jem ži­vlje­nju – za­pu­stil je SMG in se pri­dru­žil igral­ske­mu an­sam­blu SNG Dra­ma Lju­blja­na; od ta­krat je na tem od­ru na­sto­pil v se­dem­in­šti­ri­de­se­tih upri­zo­ri­tvah. "Obli­ko­val je ta­ko glav­ne in no­sil­ne li­ke kot tu­di šte­vil­ne mi­ni­a­tu­re, li­ke, ki jih mor­da v obi­čaj­ni in­ter­pre­ta­ci­ji sploh ne bi opa­zi­li, v do­vr­še­ni iz­ved­bi Ja­ne­za Ško­fa pa po­sta­ne­jo ne­po­zab­ni in za­zna­mu­je­jo ce­lo­tno upri­zo­ri­tev, gra­di­jo nje­no at­mos­fe­ro. Ja­nez Škof je ka­riz­ma­ti­čen igra­lec, ki s svo­jo ne­u­sa­hlji­vo ener­gi­jo, z moč­no odr­sko pre­zen­co, s pre­ta­nje­nim ob­čut­kom za ri­tem in se­ve­da z ne­zmo­tlji­vim ko­mič­nim ču­tom zna hkra­ti za­ča­ra­ti gle­dal­ce in za se­boj po­te­gni­ti tu­di so­i­gral­ce. Zdi se, ka­kor da s svo­jo po­jav­no­stjo ustvar­ja po­go­je, ki omo­go­ča­jo uskla­je­no, po­go­sto tu­di raz­i­gra­no an­sam­bel­sko igro," še pi­še v ute­me­lji­tvi, ki jo je na­pi­sa­la Tea Ro­gelj.

Čez slab te­den pa se bo "ne­u­ra­dno" pri­čel že 53. Fe­sti­val BS. V šti­ri­naj­stih dneh bo po­stre­gel z ne­kaj manj kot se­dem­de­set raz­lič­nih do­god­kov: gle­da­li­ške pred­sta­ve, med­na­ro­dno štu­dent­sko gle­da­li­ško plat­for­mo, kon­cer­ta vr­hun­skih glas­be­ni­kov, pra­zno­va­nje 70. oble­tni­ce Med­na­ro­dne­ga gle­da­li­ške­ga in­šti­tu­ta, ra­zno­vr­stna stro­kov­na sre­ča­nja, dan gle­da­li­ških ustvar­jal­cev in šte­vil­ne dru­ge do­god­ke.

"Fe­sti­val Borštnikovo sre­ča­nje je v svo­ji več kot pet de­se­tle­tij tra­ja­jo­či zgo­do­vi­ni ure­sni­čil in pre­se­gel vi­zi­jo svo­jih usta­no­vi­te­ljev in po­stal ena naj­po­memb­nej­ših slo­ven­skih gle­da­li­ških ma­ni­fe­sta­cij, slav­no­stno pra­zno­va­nje slo­ven­ske gle­da­li­ške ustvar­jal­no­sti. Vse bolj se uve­lja­vlja tu­di kot pro­stor med­na­ro­dne­ga po­ve­zo­va­nja in pro­mo­tor slo­ven­ske­ga gle­da­li­šča v tu­ji­ni,” je v uvo­dni­ku le­to­šnje­ga fe­sti­val­ske­ga ka­ta­lo­ga za­pi­sal ume­tni­ški di­rek­tor Aleš No­vak.

Ka­riz­ma­ti­čen igra­lec z ne­u­sa­hlji­vo ener­gi­jo, moč­no odr­sko pre­zen­co, pre­ta­nje­nim ob­čut­kom za ri­tem in z ne­zmo­tlji­vim ko­mič­nim ču­tom

Fo­to: An­drej PETELINŠEK

Fo­to: An­drej PETELINŠEK

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.