Bi­stve­na je zgo­dnja po­moč

Opo­zo­ri­la stro­kov­nja­kov ob sve­tov­nem dne­vu du­šev­ne­ga zdrav­ja: Po­lo­vi­ca mo­tenj se zač­ne do 14. le­ta

Vecer - - FRONT PAGE - Vse več­krat k zdrav­ni­ku in po zdra­vi­la Bru­selj (od na­še po­ro­če­val­ke) Pre­k­mur­je še brez stro­kov­nja­ka Du­šev­na bo­le­zen kot slad­kor­na

Jo­že P. Da­mi­jan,

"V dvi­gu plač je lah­ko ključ. Če bi do­pu­sti­li hi­trej­šo di­na­mi­ko plač, bi se te­mu po­ča­si pri­la­go­di­la tu­di pro­i­zvo­dna struk­tu­ra. Pod­je­tja bi opu­sti­la pro­gra­me - ali bi ce­lo pro­pa­dla -, ki ne pre­ne­se­jo viš­jih plač, osta­la in raz­vi­la pa bi se ti­sta, ki si to lah­ko pri­vo­šči­jo. Skan­di­na­vska te­ks­til­na in­du­stri­ja je bi­la v tej fa­zi sre­di 60. let. Da­nes pro­i­zva­ja­jo sa­mo še te­ks­til­ne iz­del­ke s teh­no­lo­ško so­dob­ni­mi ma­te­ri­a­li in vi­so­ko do­da­no vre­dno­stjo - za raz­li­ko od na­še Mu­re, ki se je z Loh­nar­be­i­tom ob­dr­ža­la do le­ta 2010, na­prej pa stro­škov­no ni več šlo. Če bi se Mu­ra pra­vo­ča­sno pre­struk­tu­ri­ra­la kot re­ci­mo ita­li­jan­ska ali nem­ška ali šved­ska ' te­ks­til­na pod­je­tja' v smer vi­so­ke mo­de in pro­da­je iz­del­kov pod la­stno bla­gov­no znam­ko in z vi­so­ki­mi ce­na­mi, bi še da­nes lah­ko ob­sta­ja­la in da­ja­la dvoj­ne pla­če ši­vi­ljam v Pre­k­mur­ju. Glav­ni pro­blem je v gla­vah na­ših me­ne­džer­jev. Ve­či­na - ra­zen ge­ne­ra­ci­je no­vih teh­no­lo­ških pod­je­tij - jih ne zna pre­klo­pi­ti na viš­ji ni­vo. Na­me­sto te­ga ra­je vztra­ja­jo v ob­sto­je­čem sta­nju in šim­fa­jo, če se mi­ni­mal­na pla­ča po­ve­ča za dva od­stot­ka. To­da mor­da jih bo prav po­vi­ša­na di­na­mi­ka plač - re­ci­mo na­po­ve­da­no le­tno 4,5 -od­sto­tno po­ve­če­va­nje mi­ni­mal­ne pla­če, če­mur se bo­do mo­ra­le pri­la­go­di­ti tu­di dru­ge pla­če - pri­si­li­la, da spre­me­ni­jo po­slov­ni mo­del. Da svo­ja pod­je­tja iz niz­ko­ce­nov­ni­kov trans­for­mi­ra­jo v ino­va­tiv­ne vi­so­ko­ce­nov­ni­ke." Po­sku­sno pro­sto­volj­no pre­ver­ja­nje zna­nja je v šol­skem le­tu 2017/2018 po na­ved­bah Dr­žav­ne­ga iz­pi­tne­ga cen­tra opra­vlja­lo 4418 učen­cev, kar je več kot pe­ti­na vseh učen­cev 3. ra­zre­da. Po ugo­to­vi­tvah pred­me­tnih ko­mi­sij za ma­te­ma­ti­ko in slo­ven­šči­no so učen­ci pre­iz­kus na splo­šno do­bro re­ši­li, pov­pre­čen do­se­žek je bil več kot 70-od­sto­ten. Na­men po­sku­sne­ga pre­ver­ja­nja v 3. ra­zre­du je bil pre­ve­ri­ti usvo­je­no bral­no in ma­te­ma­tič­no pi­sme­nost, pri­ča­ko­va­no na tej sta­ro­stni sto­pnji.

Mla­di in nji­ho­vo du­šev­no zdrav­je v spre­mi­nja­jo­čem se sve­tu so glav­na te­ma le­to­šnje­ga sve­tov­ne­ga dne­va du­šev­ne­ga zdrav­ja, ki ga za­zna­mu­je­mo da­nes. Po­lo­vi­ca du­šev­nih bo­le­zni se zač­ne že pred šti­ri­naj­stim le­tom, a jih ve­či­na osta­ne ne­o­pa­že­nih in ne­o­brav­na­va­nih, opo­zar­ja­jo pri Sve­tov­ni zdra­vstve­ni or­ga­ni­za­ci­ji, kjer med naj­po­go­stej­še te­ža­ve mla­dih pri­šte­va­jo de­pre­si­jo, sa­mo­mo­ril­nost, zlo­ra­bo al­ko­ho­la in pre­po­ve­da­nih drog. Ka­ko du­šev­no zdra­vi so mla­di v Slo­ve­ni­ji? Na Na­ci­o­nal­nem in­šti­tu­tu za jav­no zdrav­je na­va­ja­jo po­dat­ke raz­i­ska­ve Z zdrav­jem po­ve­za­no ve­de­nje v šol­skem ob­do­bju, po ka­te­rih ima ču­stve­ne i n ve­denj­ske te­ža­ve v Slo­ve­ni­ji pri­bli­žno dvaj­set od­stot­kov 11-, 13- in 15- le­tni­kov. "Sla­ba če­tr­ti­na jih je po­ro­ča­la o ob­čut­kih de­pre­siv­no­sti, 28 od­stot­kov pa o do­ži­vlja­nju vsaj dveh psi­ho­so­mat­skih simp­to­mov na te­den. Slo­ven­ski otro­ci in mla­do­stni­ki naj­po­go­ste­je po­ro­ča­jo o ne­s­peč­no­sti (22,4 od­stot­ka), ner­vo­zno­sti (20,4 od­stot­ka), raz­dra­žlji­vo­sti (18,9 od­stot­ka) in po­tr­to­sti (16,2 od­stot­ka). Skrb vzbu­ja­joč je tu­di vpliv so­ci­al­no­e­ko­nom­skih de­jav­ni­kov, saj o ve­čjem za­do­volj­stvu z ži­vlje­njem po­ro­ča­jo mla­do­stni­ki, ki oce­nju­je­jo, da gre nji­ho­vi dru­ži­ni fi­nanč­no do­bro, in ki ima­jo pod­po­ro star­šev, vr­stni­kov in uči­te­ljev," raz­la­ga­jo na na­ci­o­nal­nem in­šti­tu­tu.

Pri mla­dih ugo­ta­vlja­jo vse več mo­tenj spa­nja, pre­ma­lo gi­ba­nja, več se­de­nja in no­ve obli­ke stisk, du­šev­nih te­žav in mo­tenj. "Za da­na­šnjo ge­ne­ra­ci­jo so zna­čil­ni po­go­sto do­ži­vlja­nje stre­sa, ob­čut­ki ne­go­to­vo­sti, za­skr­blje­nost, so­ci­al­na in psi­ho­lo­ška ran­lji­vost. Tra­di­ci­o­nal­nim obli­kam na­si­lja in tr­pin­če­nja so se pri­dru­ži­li še sple­tno na­si­lje, ustra­ho­va­nje i n tr­pin­če­nje, vse več je za­svo­je­no­sti z vi­deo igra­mi, dru­žab­ni­mi omrež­ji. Mla­do­stni­ki sla­bo pre­na­ša­jo kon­flik­te in fru­stra­ci­je, po­ja­vlja­jo se no­ve obli­ke so­ci­al­nih fo­bij in an­ksi­o­zno­sti, raz­pr­še­no­sti, ne­mi­ra," na­šte­va dr. He­le­na Je­ri­ček Klan­šček z na­ci­o­nal­ne­ga i nšti­tu­ta. Po­leg te­ga, da se je po­ve­ča­lo šte­vi­lo obi­skov pri stro­kov­nja­kih, se je po­ve­ča­la tu­di po­ra­ba zdra­vil za

Evrop­ski te­den re­gij v Bru­slju, si­cer vsa­ko­le­tni do­go­dek, na ka­te­rem re­gi­je uni­je pred­sta­vi­jo, kaj so na­re­di­le z evrop­ski­mi sred­stvi, in ugo­ta­vlja­jo, kje so no­vi iz­zi­vi uni­je, je le­tos bolj kot si­cer pre­pre­den z raz­pra­va­mi o de­nar­ju, na­tanč­ne­je o no­vi ko­he­zij­ski per­spek­ti­vi 2020-2027. Pre­dlog fi­nanč­ne per­spek­ti­ve za no­vo ob­do­bje uva­ja kar ne­kaj spre­memb, de­ni­mo po­e­no­sta­vlje­nje po­stop­kov, ki vo­di­jo do ko­he­zij­skih sred­stev, pre­pro­stej­še pre­raz­po­re­ja­nje sred­stev zno­traj pro­jek­tov, hi­ter od­ziv in ve­čjo fle­ksi­bil­nost ob ne­sre­čah.

Slo­ve­ni­ja bo iz evrop­ske ko­he­zij­ske mal­he do­bi­la 3,4 mi­li­jar­de evrov, kar je ne­kaj manj de­nar­ja (oko­li 300 mi­li­jo­nov evrov) kot v prej­šnjem ob­do­bju, a pa­dec ne bo ta­ko dra­sti­čen kot de­ni­mo na Polj­skem in Ma­džar­skem. Po­lja­ki, si­cer re­kor­der­ji v čr­pa­nju evrop­skih sred­stev, zdra­vlje­nje ve­denj­skih in du­šev­nih mo­tenj med mla­di­mi. "Zgo­dnja obrav­na­va je nuj­na, da pre­pre­či­mo šir­je­nje bo­le­zni, to­rej da bi se po­ja­vi­lo še več simp­to­mov. Du­šev­na bo­le­zen je na­mreč ve­li­ko bre­me ta­ko za otro­ka ozi­ro­ma mla­do­stni­ka kot za dru­ži­no, šo­lo in oko­li­co," po­ja­snju­je pred­se­dni­ca Zdru­že­nja za otro­ško in mla­do­stni­ško psi­hi­a­tri­jo dr. Hoj­ka Gre­go­rič Kum­per­ščak. Do­da­ja, da je še po­se­bej po­memb­no do­volj zgo­daj zdra­vi­ti tež­je du­šev­ne bo­le­zni, saj lah­ko te tu­di fi­zič­no po­ško­du­je­jo mo­žga­ne, z zgo­dnjim zdra­vlje­njem pa mlaj­šim omo­go­ča­jo zdra­vlje­nje na pri­mar­nem in se­kun­dar­nem ni­vo­ju, da jim za­ra­di nji­ho­vih te­žav ni tre­ba v bol­ni­šni­co. So­go­vor­ni­ca raz­la­ga, da je med naj­po­go­stej­ši­mi te­ža- lah­ko ra­ču­na­jo na več kot 20 mi­li­jard evrov manj. Slo­ven­ci smo pri čr­pa­nju ko­he­zij­skih sred­stev uspe­šni, v ak­tu­al­ni per­spek­ti­vi je prak­tič­no raz­de­lje­nih že 65 od­stot­kov od pri­bli­žno 3,8 mi­li­jar­de evrov. Za­go­to­vo je tu­di, da se bo v pri­ho­dnji per­spek­ti­vi po­ve­čal de­lež, ki ga k pro­jek­tom pri­ma­kne­jo dr­ža­ve.

Pri­ho­dnja per­spek­ti­va se osre­do­to­ča pred­vsem na okolj­ske ukre­pe, kot je manj­ša­nje iz­pu­stov oglji­ko­ve­ga di­o­ksi­da, di­gi­ta­li­za­ci­jo, manj­ša­nje so­ci­al­nih raz­lik, manj de­nar­ja va­mi otrok, s ka­te­ri­mi se sre­ču­je­jo slo­ven­ski stro­kov­nja­ki, hi­per­ki­ne­tič­na mo­tnja, pri mla­do­stni­kih pa de­pre­si­ja in shi­zo­fre­ni­ja ter za­če­tek oseb­no­stnih mo­tenj, ve­li­ko je tu­di sa­mo­po­ško­do­val­ne­ga ve­de­nja in sa­mo­mo­ril­no­sti ter ve­denj­skih in ču­stve­nih mo­tenj.

Da­nes ima­mo pri nas 25 spe­ci­a­li­stov za otro­ško in mla­do­stni­ško psi­hi­a­tri­jo, kar je še ve­dno pre­ma­lo. "Ob­sta­ja­jo ob­mo­čja, eno ta­kih je de­ni­mo Pre­k­mur­je, kjer ni ni­ti ene­ga stro­kov­nja­ka. Naj­več jih je v Lju­blja­ni, ne­kaj jih je v Ma­ri­bo­ru, v Ce­lju so še­le se­daj do­bi­li eno stro- pa na­me­nja pro­me­tu, manj bo tu­di de­nar­ja za čez­mej­no so­de­lo­va­nje. "Tu­kaj smo še po­se­bej za­skr­blje­ni, saj po dru­gi stra­ni go­vo­ri­mo o kre­pi­tvi ve­zi med dr­ža­va­mi, schen­gnu ..." me­ni Tho­mas Wo­bben iz Evrop­ske­ga od­bo­ra za re­gi­je. Ve­či­na so­go­vor­ni­kov v Bru­slju pri­zna­va, da se po­ga­ja­nja vr­ti­jo pred­vsem oko­li de­nar­ja, če­prav pre­dlog pred­vi­de­va kar ne­kaj dru­gih no­vih me­ha­niz­mov. De­ni­mo uki­ni­tev ali zni­ža­nje evrop­ske­ga so­fi­nan­ci­ra­nja pro­jek­ta, če se iz­ka­že, da je po­manj­kljiv. kov­nja­ki­njo," opo­zar­ja so­go­vor­ni­ca in do­da, da je obe­tav­na vsaj re­so­lu­ci­ja o du­šev­nem zdrav­ju za na­sle­dnjih de­set let. Ta pred­vi­de­va 25 no­vih re­gij­skih cen­trov za du­šev­no zdrav­je, ki bo­do zdaj­šnjo si­tu­a­ci­jo omi­li­li. Vpra­ša­nje je le, kdaj bo­do za­če­li de­lo­va­ti. Da­nes pa je ča­kal­na do­ba za pr­vi pre­gled pri otro­škem in mla­do­stni­škem psi­hi­a­tru dol­ga od šti­ri do šest me­se­cev. Kaj je du­šev­no zdrav­je ter ka­ko se so­o­či­ti z mo­tnja­mi raz­po­lo­že­nja in jih ob­vla­do­va­ti, sku­ša­jo se­zna­nja­ti v pro­jek­tu OMRA, ki so ga pred­sta­vi­li te dni. Kot je po­ja­sni­la vod­ja in iz­va­jal­ka pro­gra­ma dr. Li­li­ja­na Šprah z Druž­be­no­me­di­cin­ske­ga in­šti­tu­ta Znan­stve­no­raz­i­sko­val­ne­ga cen­tra Slo­ven­ske aka­de­mi­je zna­no­sti in ume­tno­sti, bi si že­le­li, da bi bi­la oza­ve­šče­nost lju­di o du­šev­nih mo­tnjah to­li­kšna, kot je na primer o slad­kor­ni bo­le­zni: "Le ti­sti, ki so do­bro ob­ve­šče­ni o tem, kaj je du­šev­no zdrav­je, lah­ko pra­vo­ča­sno pre­po­zna­jo te­ža­ve in ustre­zno ukre­pa­jo." Z de­lav­ni­ca­mi, ki jih bo­do iz­va­ja­li v ok­to­bru, se bo­do osre­do­to­či­li pred­vsem na se­ve­rovzho­dno Slo­ve­ni­jo, je še iz­po­sta­vi­la. Ukrep ve­lja le za pro­jek­te, v ka­te­rih so ude­le­že­ne čla­ni­ce, in ob ta­ki sank­ci­ji bo mo­ra­la man­ko na­do­kna­di­ti dr­ža­va.

Ka­ko se bo de­lil ko­he­zij­ski pro­ra­čun, naj bi po op­ti­mi­stič­nem sce­na­ri­ju do­konč­no iz­ve­de­li ma­ja, to­rej še pre­den bi do­bi­li nov Evrop­ski par­la­ment in ko­mi­si­jo, a gre za "am­bi-

Fo­to: Can­stockpho­to

Mla­do­stni­ki sla­bo pre­na­ša­jo kon­flik­te in fru­stra­ci­je, po­ja­vlja­jo se no­ve obli­ke so­ci­al­nih fo­bij in an­ksi­o­zno­sti, raz­pr­še­no­sti, ne­mi­ra, opo­zar­ja­jo stro­kov­nja­ki.

eko­no­mist, v sple­tni re­vi­ji Fo­k­u­spo­kus:

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.