Po­kra­ji­ne - pre­sti­žni po­li­tič­ni boj

Pred po­kra­jin­sko vse­bi­no je do­slej ve­dno zma­gal pre­pir o tem, ko­li­ko bi bi­lo po­kra­jin in kje bi bi­li nji­ho­vi se­de­ži

Vecer - - FRONT PAGE - Ur­ška Mli­na­rič

Po­kra­ji­ne bi mo­ra­la dr­ža­va kar usta­no­vi­ti. Nič fi­lo­zo­fi­ra­nja," je mi­nu­li te­den na du­šo svo­jim nek­da­njim ko­le­gom na kon­gre­su slo­ven­skih ob­čin po­pi­hal pred­se­dnik vla­de Mar­jan Ša­rec. Do­da­tno pa je žu­pan­sko po­kra­jin­sko vne­mo dan ka­sne­je pod­žgal še pred­se­dnik re­pu­bli­ke Bo­rut Pa­hor, ko je de­jal, da je zdaj naj­bolj­ši čas za po­no­ven po­skus usta­no­vi­tve po­kra­jin. "Pred na­mi bo str­ma in tve­ga­na pot. A je vre­dno po­sku­si­ti, če smo pre­pri­ča­ni, da je pro­jekt po­kra­jin do­ber."

Da bi bi­lo po­kra­ji­ne nuj­no usta­no­vi­ti že v pr­vih po­o­sa­mo­svo­ji­tve­nih le­tih, saj bi te pri­po­mo­gle k skla­dnej­še­mu re­gi­o­nal­ne­mu ra­zvo­ju, že dve de­se­tle­tji po­u­dar­ja­jo tu­di stro­kov­nja­ki s po­dro­čja lo­kal­ne sa­mo­u­pra­ve, a je za po­li­ti­ko do­slej ob vsa­ko­kra­tnem po­sku­su usta­na­vlja­nja po­kra­jin vse­lej pred po­kra­jin­sko vse­bi­no zma­gal pre­pir o tem, ko­li­ko bi bi­lo po­kra­jin in kje bi bi­li nji­ho­vi se­de­ži. Po­leg te­ga pa je za nji­ho­vo usta­no­vi­tev po­treb­nih 60 po­slan­skih gla­sov.

De­cen­tra­li­za­ci­ja in av­to­no­mi­ja

Tu­di za­to stro­kov­njak za lo­kal­no sa­mo­u­pra­vo dr. Mi­ro Ha­ček s Fa­kul­te­te za druž­be­ne ve­de v Lju­blja­ni pra­vi, da so mo­žno­sti za usta­no­vi­tev po­kra­jin "kar ta­ko in čez noč prak­tič­no nič­ne". Po­leg že ome­nje­ne pod­po­re bi bi­lo tre­ba pred tem do­se­či do­go­vor z ob­či­na­mi gle­de de­li­tve pri­stoj­no­sti, "ra­zen če pre­mi­er Ša­rec ra­ču­na, da bi lah­ko po­svo­jil za­ko­no­da­jo, ki jo je pri­pra­vi­la v man­da­tu 2004-2008 te­da­nja vla­da Ja­ne­za Jan­še in v ve­li­ki me­ri spre­jel dr­žav­ni zbor. V tem pri­me­ru bi se mo­ra­li le še do­go­vo­ri­ti o za­ko­nu o usta­no­vi­tvi po­kra­jin, ki do­lo­ča nji­ho­vo šte­vi­lo, ob­mo­čja in se­de­že." A prav pri sle­dnjem se je več­krat za­lo­mi­lo, tu­di le­ta 2008, ko je bi­la Slo­ve­ni­ja naj­bliž­je usta­no­vi­tvi po­kra­jin. Na­me­sto šest

Trd oreh

"To­li­ko jih bo, ko­li­kor bo pač vo­lje za to," je na po­slan­sko vpra­ša­nje o šte­vi­lu po­kra­jin na za­sli­ša­nju ta­krat še kot mi­ni­str­ski kan­di­dat od­go­vo­ril se­da­nji mi­ni­ster za jav­no upra­vo in lo­kal­no sa­mo­u­pra­vo Ru­di Med­ved. Po­u­da­ril je, da je vpra­ša­nje po­kra­jin tre­ba od­pre­ti, da pa je po­li­ti­ka ti­sta, ki se mo­ra do­go­vo­ri­ti, ko­li­ko bo po­kra­jin in kje bo­do nji­ho­vi se­de­ži. "To pa je trd oreh," je de­jal Med­ved in do­dal, da več kot bo po­kra­jin, ve­čja bo­do ne­so­raz­mer­ja med nji­mi. do osem po­kra­jin, kot so jih za­go­var­ja­li stro­kov­nja­ki, med nji­mi zdaj že po­koj­na Ja­nez Šmi­dov­nik in Sta­ne Vlaj, je Jan­še­va vla­da, v ka­te­ri je bil mi­ni­ster za lo­kal­no sa­mo­u­pra­vo in re­gi­o­nal­no po­li­ti­ko se­da­nji žu­pan Slo­ven­ske Bi­stri­ce Ivan Ža­gar, ta­krat pod pri­ti­ski s te­re­na iz­ri­sa­la kar šti-

ri­najst po­kra­jin, ki so s kla­vr­no po­sve­to­val­no­re­fe­ren­dum­sko ude­lež­bo pri 10,98 od­stot­ka ka­sne­je v par­la­men­tu do­ži­ve­le fi­a­sko.

Te­melj­ni na­men po­kra­jin, ki mo­ra­jo bi­ti ve­li­ke in moč­ne, je, da de­jan­sko pri­ne­se­jo de­cen­tra­li­za­ci­jo, ta­ko gle­de pri­stoj­no­sti kot po­treb­nih sred­stev. Zdaj na­mreč "na­lo­ge, ki so za ob­či­ne pre­zah­tev­ne in zah­te­va­jo so­de­lo­va­nje ve­čje­ga šte­vi­la ob­čin, kot so vo­dna oskr­ba, od­voz, skla­di­šče­nje in pre­de­la­va od­pad­kov, v od­so­tno­sti po­kra­jin pa­de­jo na dr­ža­vo". "Sle­dnje pa to­vr­stne za­de­ve ne za­ni­ma­jo ali pa so od­vi­sne od do­go­vo­ra in upra­vlja­vske spo­sob­no­sti ve­čje­ga šte­vi­la ob­čin, kar pa je tež­ko do­se­či," po­ja­snju­je Ha­ček. Do­da­ja, da bi po­kra­ji­ne olaj­ša­le tu­di pri­do­bi­va­nje evrop­skih sred­stev za vse ti­ste pro­jek­te, ki so po svo­ji na­ra­vi re­gi­o­nal­ne­ga po­me­na. Ob tem na­va­ja pri­mer Ir­ske, ki je v za­dnjih de­se­tle­tjih še po­se­bej uspe­šna pri pri­do­bi­va­nju evrop­skih sred­stev na re­gi­o­nal­ni rav­ni.

Ob­vla­dlji­vi stro­ški

Če bi se od­lo­či­li za ve­čje in fi­nanč­no moč­nej­še po­kra­ji­ne, bi bi­lo, ta­ko Ha­ček, smi­sel­no raz­mi­šlja­ti o na­rav­nih ozi­ro­ma zgo­do­vin­skih po­kra­ji­nah, to­rej od šest do osem. Ša­rec pa je v na­sto­pu pred žu­pa­ni de­jal le, da bi bi­lo šti­ri­najst po­kra­jin pre­več, saj da bi to­li­kšna po­kra­jin­ska raz­dro­blje­nost pri­ne­sla ne­u­čin­ko­vi­tost. Za­to se je za­vzel za manj­še šte­vi­lo po­kra­jin in sle­de­nje na­rav­nim me­jam re­gij, to­rej Šta­jer­ski, Go­renj­ski, Pre­k­mur­ju ...

A dej­stvo, ki osta­ja, je, da prav za­ra­di po­treb­ne dvo­tre­tjin­ske pod­po­re Ša­rec brez SDS ali NSi ne mo­re uspe­ti. "Vpra­ša­nje pa je, ka­ko bi ta­kšna po­te­za od­me­va­la v ak­tu­al­ni vla­da­jo­či ko­a­li­ci­ji, ki je do­slej so­de­lo­va­nje zla­sti s SDS za­vra­ča­la," pra­vi Ha­ček, ki je prav ta­ko pre­pri­čan, da usta­no­vi­tev po­kra­jin ne po­me­ni nuj­no ve­li­kih in ne­ob­vla­dlji­vih stro­škov. Mi­nu­la vla­da Mi­ra

Ce­rar­ja je na­mreč usta­no­vi­tev po­kra­jin za­vra­ča­la z ar­gu­men­tom, da gre za pre­drag in pre­zah­te­ven pro­jekt, ka­te­re­ga učin­ki ne bi upra­vi­či­li vlo­že­ne­ga tru­da in de­nar­ja. "Ne­kaj stro­škov bo usta­no­vi­tev po­kra­jin vse­ka­kor zah­te­va­la, saj jih ni mo­go­če usta­no­vi­ti brez­plač­no in mi­mo­gre­de. Jih je pa mo­go­če do­se­či brez pre­ve­li­kih stro­škov le, če bi se bi­la dr­ža­va pri­pra­vlje­na de­jan­sko de­cen­tra­li­zi­ra­ti, kar po­me­ni pre­ne­sti de­lež svo­jih pri­stoj­no­sti in s tem pro­ra­čun­skih sred­stev in fi­nanč­nih vi­rov na no­vo­u­sta­no­vlje­ne po­kra­ji­ne. Manj­ši del fi­nanč­nih sred­stev in za­po­sle­nih pa bi lah­ko pre­se­li­li na po­kra­ji­ne tu­di iz ob­čin­ske sa­mo­u­pra­ve," me­ni Ha­ček.

Fo­to: Mar­ko VANOVŠEK

Le­ta 2008 je bi­la Slo­ve­ni­ja naj­bliž­je usta­no­vi­tvi po­kra­jin.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.