Raz­kol med za­go­vor­ni­ki ne­od­vi­sno­sti

Do­bro le­to po re­fe­ren­du­mu o ne­od­vi­sno­sti Ka­ta­lo­ni­je so se osa­mo­svo­ji­telj­ske po­li­tič­ne stran­ke v par­la­men­tu spr­le med se­boj

Vecer - - PO SVETU - Pet po­slan­cev v za­po­ru

Po­li­tič­ne stran­ke, ki se za­vze­ma­jo za ne­od­vi­snost Ka­ta­lo­ni­je, od tor­ka ni­ma­jo več ve­či­ne v ka­ta­lon­skem par­la­men­tu in v me­di­jih se že po­ja­vlja­jo na­mi­gi o pred­ča­snih vo­li­tvah.

Tak je epi­log ne­kaj te­dnov tra­ja­jo­čih po­ga­janj med obe­ma ve­li­ki­ma stran­ka­ma, Junts per Ca­ta­lu­nya ( JxC) in Esquer­ra Re­pu­bli­ca­na da Ca­ta­lu­nya ( ERC). Nju­na vo­di­te­lja de­lu­je­ta iz ozad­ja: pred­se­dnik pr­ve, od­sta­vlje­ni pred­se­dnik ka­ta­lon­ske vla­de Car­les Pu­ig­de­mont, po ne­kaj­me­seč­nem pri­dr­ža­nju v Nem­či­ji zdaj iz iz­gnan­stva v Bru­slju, pred­se­dnik dru­ge, od­sta­vlje­ni pod­pred­se­dnik ka­ta­lon­ske vla­de Ori­ol Ju­nque­ras, pa iz pri­po­ra, kjer ča­ka na so­je­nje. Med stran­ka­ma se sto­pnju­je­jo na­pe­to­sti vse od lan­skih de­cem­br­skih vo­li­tev. Po pr­vi ve­li­ki za­o­stri­tvi 30. ja­nu­ar­ja le­tos, ko je pred­se­dnik ka­ta­lon­ske­ga par­la­men­ta Ro­ger Tor­rent (ERC) na la­stno pest od­lo­žil par­la­men­tar­no za­se­da­nje, na ka­te­rem bi mo­ra­li po­nov­no iz­vo­li­ti Pu­ig­de­mon­ta za pred­se­dni­ka vla­de, je tu­di to­krat Tor­rent na se­ji pred­sed­stva par­la­men­ta gla­so­val z opo­zi­cij­ski­mi so­ci­a­li­sti o po­o­bla­sti­lih po­slan­cev v za­po­ru ozi­ro­ma v iz­gnan­stvu. Tre­nu­tno je v za­po­ru pet po­slan­cev, dva pri­pa­dni­ka ERC in tri­je pri­pa­dni­ki JxC, v iz­gnan­stvu pa že ome­nje­ni pred­se­dnik Pu­ig­de­mont in po­sla­nec To­ni Co­min (ERC). Z nji­ho­vi­mi gla­so­vi in s pod­po­ro pe­tih po­slan­cev skraj­no le­vi­čar­ske stran­ke CUP ima­jo stran­ke ne­od­vi­sno­sti tr­dno ve­či­no v ka­ta­lon­skem par­la­men­tu, 70 gla­sov od sku­pnih 135.

To­da so­dnik Pa­blo Lla­re­na, ki na vr­hov­nem so­di­šču vo­di ka­zen­ski po­sto­pek pro­ti osa­mo­svo­ji­te­ljem, je pred krat­kim su­spen­di­ral ob­to­že­ne po­slan­ce. Pri tem se je skli­ce­val na za­ko­no­da­jo pro­ti te­ro­riz­mu in na­sil­ni vsta­ji, ki edi­na omo­go­ča tak su­spenz. To bi od po­slan­cev ter­ja­lo no­vo po­o­bla­sti­lo na­me­stni­kom, da v nji­ho­vem ime­nu gla­su­je­jo v par­la­men­tu. Tu pa se je za­lo­mi­lo, kaj­ti na ta na­čin bi su­spen­di­ra­ni po­slan­ci de­jan­sko pri­sta­li na ob­to­žni­co, ki jo vse­sko­zi za­vra­ča­jo, saj raz­pis re­fe­ren­du­ma o ne­od­vi­sno­sti, nje­go­va iz­ved­ba in raz­gla­si­tev ne­od­vi­sno­sti ni­so bi­li na­sil­na de­ja­nja; to so med dru­gim po­tr­di­li nem­ški in bel­gij­ski so­dni­ki, ko so od­lo­ča­li o zah­te­vi po iz­ro­či­tvi Pu­ig­de­mon­ta Špa­ni­ji. to­li­ko, ko­li­kor jih ima­jo stran­ke, ki na­spro­tu­je­jo osa­mo­svo­ji­tvi. Gle­de na to, da CUP s pe­ti­mi po­slan­ci, ki že od vse­ga za­čet­ka za­vra­ča­jo vpa­de sod­stva v de­lo par­la­men­ta, mol­či, v par­la­men­tu ni več no­be­ne ve­či­ne. Ta do­ga­ja­nja pov­zro­ča­jo ne­go­do­va­nje v moč­ni ka­ta­lon­ski ci­vil­ni druž­bi, v or­ga­ni­za­ci­jah, ki so spo­sob­ne pri­va­bi­ti na uli­co mi­li­jon lju­di. Lju­dje ne ra­zu­me­jo po­pu­šča­nja Ma­dri­du in so je­zni na po­li­ti­ke, od ka­te­rih so pri­ča­ko­va­li na­da­lje­va­nje osa­mo­svo­ji­tve­ne­ga po­stop­ka.

Fo­to: EPA

Za­skr­blje­ni obra­zi v par­la­men­tu v Bar­ce­lo­ni: ka­ta­lon­ski vo­di­telj Qu­im Tor­ra (de­sno) in nje­gov na­me­stnik Pe­re Ara­go­nes

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.