Vo­do že­li­jo spre­me­ni­ti v de­nar

V druž­bi Ca­na Wa­ter že­li­jo, da bi iz­vir in pod­je­tje osta­la v slo­ven­ski la­sti, če­prav so iz tu­ji­ne že do­bi­li po­nud­bo

Vecer - - POMURJE - Pr­vi od­zi­vi po­zi­tiv­ni Ena za­po­sli­tev in po­god­be­ni­ki Do­ma­či­ni za­do­volj­ni

Vga­li­lej­ski Ka­ni naj bi bil po iz­ro­či­lu Je­zus na­re­dil svoj pr­vi ču­dež - in si­cer spre­me­nil vo­do v vi­no. V Ser­di­ci na Go­rič­kem pa pod bla­gov­no znam­ko po­dob­ne­ga ime­na ( Ca­na) da­nes upa­jo na ču­dež ne­ko­li­ko dru­gač­ne vr­ste - vo­do že­li­jo spre­me­ni­ti v de­nar. Nji­hov pod­vig v re­sni­ci ni­ma no­be­ne zve­ze s ču­de­ži, za tem po­slov­nim pro­jek­tom je de­set let pri­za­de­vanj in de­la, da bi za­če­li tr­ži­ti vo­do iz ser­di­ške­ga vrel­ca, hkra­ti pa ob­na­vlja­jo pro­pa­da­jo­čo sta­ro osnov­no šo­lo, v ka­te­ri bo pro­i­zvo­dnja.

Kot smo že po­ro­ča­li, za tem sto­ji 32-le­tni Ni­ko Hu­ber iz Mur­ske So­bo­te, ki je sku­paj s so­la­stni­ki pod­je­tja tr­dno od­lo­čen na trg po­sla­ti pr­vo go­rič­ko mi­ne­ral­no vo­do, v pro­jekt so vlo­ži­li že več kot 300 ti­soč evrov. Pol­nil­na li­ni­ja ita­li­jan­ske­ga pro­i­zva­jal­ca je že v de­lu­jo­čem sta­nju, po pri­do­bi­tvi upo­rab­ne­ga do­vo­lje­nja bo­do v ce­lo­ti za­gna­li pro­i­zvo­dnjo in za­če­li pro­da­ja­ti vo­do Ca­na Ro­yal Wa­ter, ki je ta­ko ime do­bi­la, ker je v njej ve­li­ko kal­ci­ja in ma­lo na­tri­ja. V pod­je­tju upa­jo, da se bo to zgo­di­lo že de­cem­bra. V vme­snem ča­su zbi­ra- jo pr­ve od­zi­ve lju­di, ka­te­rim so da­li vo­do v po­ku­šnjo. "Znan­ci so jo ne­sli na za­ba­vo, kjer je ba­je ena od ude­le­ženk de­ja­la ' hva­la bo­gu, da lah­ko pi­jem go­rič­ko vo­do'. Ve­li­ko lju­di je po­ve­da­lo tu­di, da je vo­da meh­ka, skrat­ka pr­vi od­zi­vi so po­zi­tiv­ni. No­be­den od nas ni ve­del, kaj lah­ko pri­ča­ku­je­mo, za­to smo bi­li pri­je­tno pre­se­ne­če­ni nad tem," pra­vi Hu­ber. Od­lo­či­li so se za za­šči­to bla­gov­ne znam­ke in se ob tem vpra­ša­li, ali Ca­na tu­di si­cer kaj po­me­ni. Kot re­če­no, so ugo­to­vi­li, da se ta­ko ime­nu­je me­sto v Izra­e­lu, v ka­te­rem se je zgo­dil pr­vi ču­dež - tam je Je­zus spre­me­nil vo­do v vi­no. Ko bo­do za­gna­li pro­i­zvo­dnjo, bo ta obra­to­va­la pet dni na te­den, oce­nju­je­jo, da bo­do ta­ko na­pol­ni­li za 40 ti­soč li­trov ste­kle­nic na me­sec.

Vo­do so da­li v po­ku­šnjo tu­di po­ten­ci­al­nim po­slov­nim par­tner­jem, od ka­te­rih so prav ta­ko do­bi­li po­zi­tiv­ne od­zi­ve in pr­va na­ro­či­la. "Naj­prej bo­mo sku­ša­li po­kri­ti čim ve­čji del Pre­k­mur­ja, saj gre za do­ma­čo vo­do," pra­vi Hu­ber. Že v ča­su zbi­ra­nja pred­na­ro­čil po nje­go­vih be­se­dah vla­da iz­je­mno za­ni­ma­nje za mi­ne­ral­no vo­do, ki jo bo­do naj­prej tr­ži­li kot bu­tič­ni iz­de­lek v re­sta­vra­ci­jah in ne­ka­te­rih dru­gih go­stin­skih lo­ka­lih. Po­do­bo em­ba­la­že ozi­ro­ma lo­go­tip, pod ka­te­rim se bo pred­sta­vlja­la ca­na, je obli­ko­va­la Ni­na Ma­lo­vrh, med­tem ko ste­kle­ni­ce ku­pu­je- 32-le­tni Ni­ko Hu­ber iz Mur­ske So­bo­te s so­la­stni­ki pod­je­tja na trg po­ši­lja pr­vo go­rič­ko mi­ne­ral­no vo­do. jo tip­ske na tr­gu. Kma­lu po za­go­nu pro­i­zvo­dnje bo­do za­če­li vo­do po­nu­ja­ti tu­di v pla­stič­ni em­ba­la­ži. "Ker se v Slo­ve­ni­ji ve­či­na pi­ja­če pro­da v pla­stič­ni em­ba­la­ži, eno­stav­no mo­ra­mo bi­ti pri­so­tni tu­di v tem se­gmen­tu." Za zdaj bo­do v druž­bi za­po­sli­li eno ose­bo, s pre­o­sta­li­mi bo­do so­de­lo­va­li po­god­be­no. "Ne gle­de na to, ka­ko tež­ko je, mo­raš ri­ni­ti na­prej," pra­vi Hu­ber, ki upa, da bo­do v pri­ho­dno­sti lah­ko za­po­sli­li še več lju­di. "Ka­pa­ci­te­te za ra­zvoj ima­mo, bo­mo vi­de­li, v ka­te­ro smer bo vse sku­paj šlo, ali bo­mo osta­li bu­tič­na bla­gov­na znam­ka ali ne."

Kot pra­vi Hu­ber, so se že po­ja­vi­li tu­ji in­ve­sti­tor­ji, ki so že­le­li od­ku­pi­ti ce­lo­ten po­sel, a v to ni­so pri­vo­li­li. "Me­nim, da ne sme­mo pro­da­ti iz­vi­ra tuj­cem, vztra­jam pri tem, da bo to slo­ven­ski iz­de­lek v na­ši la­sti," še po­ve Hu­ber, ki me­ni, da do­ma­či po­tro­šni­ki ve­dno bolj ce­ni­jo ži­vi­la do­ma­če­ga po­re­kla. "V Av­stri­ji da­jo lju­dje ze­lo ve­li­ko na do­ma­če bla­gov­ne znam­ke, pri nas se ta za­vest še­le raz­vi­ja. Sam pra­vim, da daj­mo naj­prej pri­lo­žno­sti do­ma­čim iz­del­kom, še­le na­to tu­jim." Tu­di za di­s­tri­bu­ci­jo bo­do po za­go­nu pro­i­zvo­dnje so­de­lo­va­li z lo­kal­nim lo­gi­stom, prav ta­ko so z do­ma­či­mi iz­va­jal­ci so­de­lo­va­li pri pre­no­vi nek­da­nje šo­le, kjer še ve­dno po­te­ka­jo za­ključ­na de­la. Oko­li­ca je po Hu­ber­je­vem pre­pri­ča­nju do­bro spre­je­la in­ve­sti­ci­jo. "Ob mon­ta­ži pol­nil­ne li­ni­je so do­ma­či­ni vsak dan pri­šli po­gle­dat, ka­ko na­pre­du­je­jo de­la, in spra­še­va­li, kdaj bo­do lah­ko po­ku­si­li vo­do. Ne­ka­te­ri so tu­di po­nu­ja­li po­moč pri de­lu. Ver­ja­mem, da bo­mo čez ne­kaj ča­sa za njih tu ustva­ri­li no­va de­lov­na me­sta," je Hu­ber nav­du­šen na po­zi­tiv­nim od­zi­vom lo­kal­ne­ga oko­lja. "Tu­di mi smo pre­vi­dni pri vsem, kar poč­ne­mo. Na dvo­ri­šču je re­ci­mo vr­ba, ki smo jo spr­va na­me­ra­va­li po­dre­ti, a smo se po po­sve­to­va­nju s pred­stav­ni­ki Kra­jin­ske­ga par­ka Go­rič­ko od­lo­či­li, da jo ob­dr­ži­mo, saj je ne­ke vr­ste zna­čil­nost te va­si."

S kon­ce­si­ja­mi za ko­ri­šče­nje vr­tin, čez ka­te­re je bi­lo v za­dnjem ča­su sli­ša­ti mar­si­ka­te­ro krep­ko v pi­ja­čar­ski in­du­stri­ji, Hu­ber ni­ma te­žav, po la­stnih be­se­dah se z nji­mi ce­lo stri­nja, me­ni pa, da bi mo­ral zbra­ni de­nar pr­ven­stve­no v ob­čin­ske pro­ra­ču­ne.

De­li jav­no fo­to­gra­fi­je je­di iz tvo­je pri­lju­blje­ne go­stil­ne na In­sta­gra­mu in Fa­ce­bo­o­ku ter ozna­či z #ZLATAPONEV in so­de­luj v po­seb­nem na­gra­dnem žre­ba­nju za ko­si­lo v zma­go­val­ni go­stil­ni.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.