Re­kor­der v bol­ni­ški že sko­raj osem let

Dol­go­traj­ni sta­le­ži so v po­ra­stu, Ko­ro­ška pa je na pr­vem me­stu po pov­preč­nem tra­ja­nju bol­ni­ške od­so­tno­sti

Vecer - - FRONT PA­GE - Ja­smi­na De­te­la

Bol­ni­ški sta­lež je eden od ka­zal­ni­kov sla­be­ga zdra­vstve­ne­ga sta­nja de­lov­ne po­pu­la­ci­je in tu­di raz­vi­to­sti re­gi­je.

Od­so­tnost z de­la za­ra­di bo­le­zni je v ra­ven­ski ob­moč­ni eno­ti ( OE) Za­vo­da za zdra­vstve­no za­va­ro­va­nje Slo­ve­ni­je (ZZZS), ki s svo­jo de­jav­no­stjo po­leg Ko­ro­ške po­kri­va še ša­le­ško in zgor­njo sa­vinj­sko re­gi­jo, že ne­kaj let nad slo­ven­skim pov­pre­čjem. Med de­se­ti­mi ob­moč­ni­mi eno­ta­mi ZZZS smo bi­li le­tos ob pol­le­tju na če­tr­tem me­stu, la­ni pa na tre­tjem. V šte­vil­kah to po­me­ni, da je bi­lo v pr­vem pol­le­tju la­ni za­ra­di bol­ni­ške­ga sta­le­ža iz­gu­blje­nih 6,12 od­stot­ka de­lov­nih dni, le­tos pa 5,91, med­tem ko je zdra­vstve­ni ab­sen­ti­zem ozi­ro­ma od­so­tnost v Slo­ve­ni­ji zna­ša­la 4,79 od­stot­ka. Viš­ji od­sto­tek bol­ni­ške­ga sta­le­ža so za­be­le­ži­li v OE Kr­ško, Mur­ska So­bo­ta in Ce­lje.

Več je dol­go­traj­nih bol­ni­ških

Zdrav­nik Ev­gen Ja­net iz ra­ven­ske ob­moč­ne eno­te ZZZS oce­nju­je, da je bol­ni­ški sta­lež eden od ka­zal­ni­kov sla­be­ga zdra­vstve­ne­ga sta­nja de­lov­ne po­pu­la­ci­je in tu­di raz­vi­to­sti re­gi­je kot ta­ke: "So­ci­al­no-eko­nom­ski po­lo­žaj pre­bi­val­cev je slab­ši kot v za­ho­dni Slo­ve­ni­ji. Ob­mo­čje je tu­di slab­še raz­vi­to, pri­hod­ki lju­di so niž­ji, brez­po­sel­nost viš­ja, to vse vpli­va na bol­ni­ški sta­lež in nje­go­vo tra­ja­nje."

Po po­dat­kih ra­ven­ske OE je bi­lo za­ra­di za­ča­sne ne­zmo­žno­sti za de­lo (po­škod­be ali bo­le­zni) v pr­vih še­stih me­se­cih te­ga le­ta iz­gu­blje­nih 410 ti­soč de­lov­nih dni, od te­ga v bre­me ZZZS 247 ti­soč, v bre­me de­lo­da­jal­cev pa 163 ti­soč de­lov­nih dni. V pra­ksi to po­me­ni, da je več bol­ni­ških, ki tra­ja­jo dlje ča­sa. De­lo­da­jal­ci na­mreč kri­je­jo bol­ni­ški sta­lež do 30 de­lov­nih dni, zdra­vstve­na za­va­ro­val­ni­ca pa nad 30 de­lov­nih dni. V ena­kem ob­do­bju la­ni je bi­lo si­cer za sko­raj 20 ti­soč iz­gu­blje­nih de­lov­nih dni več. Pov­preč­na dol­ži­na tra­ja­nja za­ča­sne za­dr­ža­no­sti z de­la v bre­me ob­ve­zne­ga zdra­vstve­ne­ga za­va­ro­va­nja je v pr­vi po­lo­vi­ci te­ga le­ta zna­ša­la 30,9 dne­va, v ena­kem ob­do­bju la­ni pa 34,8 dne­va in je bi­la naj­viš­ja med vse­mi eno­ta­mi ZZZS.

Pro­blem so pred­vsem dol­go­traj­ne bol­ni­ške, va­nje se šte­je­jo ta­kšne, ki so dalj­še od ene­ga le­ta, in so v po­ra­stu. Slo­ven­ski re­kor­der je v bol­ni­ški že enajst let in en me­sec, ko­ro­ški pa se­dem let in de­vet me­se­cev. Gre za mo­ške­ga sre­dnjih let, ki se je po­ško­do­val zu­naj de­la. "V teh le­tih je bil že tri­krat na in­va­lid­ski oce­ni, pa so ga ve­dno za­vr­ni­li, ker re­ha­bi­li­ta­ci­ja še ni za­klju­če­na," po­ja­snju­je Ja­net. Sku­pno so si­cer iz ob­moč­ne eno­te nad se­dem let na bol­ni­ški štir­je lju­dje, nad šest let jih je na bol­ni­ški 15, nad pet let 22, nad tri le­ta pa oko­li 100.

Naj­po­go­stej­ši vzro­ki

Pri tem do­da­ja, da so dol­go­traj­ni bol­ni­ški sta­le­ži ve­li­ko­krat po­sle­di­ca ne­u­spe­šnih po­stop­kov pred in­va­lid­sko ko­mi­si­jo, ki de­lu­je pri za­vo­du za po­koj­nin­sko in in­va­lid­sko za­va­ro­va­nje, ko ugo­to­vi­jo, da pri za­va­ro­van­cu zdra­vlje­nje še ni za­klju­če­no. Med ra­zlo­gi iz­po­sta­vlja še dol­ge ča­kal­ne do­be in po­sle­dič­no dol­go­traj­no di­a­gno­sti­ko. Gre za sis­tem­ski pro­blem, saj se po ve­či­ni do­ga­ja, da pa­ci­ent na vse ča­ka, zač­ne se pri oseb­nem zdrav­ni­ku, na­da­lju­je pri spe­ci­a­li­stih, te­ra­pev­tskih po­se­gih ...

Naj­več de­lov­nih dni je bi­lo pri mo­ških iz­gu­blje­nih za­ra­di po­škodb, sle­di­jo mi­šič­no-ko­stna obo­le­nja, re­spi­ra­tor­ne bo­le­zni, srč­no-žil­ne bo­le­zni, di­a­gno­ze, po­ve­za­ne z du­šev­nim zdrav­jem, in rak. Žen­ske so bi­le v bol­ni­ški za­ra­di ko­stno-mi­šič­nih obo­lenj, sle­di­jo po­škod­be, bo­le­zni, po­ve­za­ne z no­seč­no­stjo, du­šev­nim zdrav­jem, re­spi­ra­tor­ne bo­le­zni in rak.

Na­do­me­sti­lo ali kre­pi­tev ban­čne­ga ra­ču­na

"Pro­blem dol­go­traj­nih bol­ni­ških je tu­di v tem, da so lju­dje, ki so dlje ča­sa na bol­ni­ški, pre­pu­šče­ni sa­mi se­bi, saj ni­ma­mo ure­je­ne­ga sis­te­ma čim­prej­šnje vr­ni­tve na de­lo. Vča­sih smo zdrav­ni­ki ho­di­li v to­var­ne in se s pri­stoj­ni­mi po­go­vo­ri­li, ka­ko de­lav­cu omo­go­či­ti čim laž­ji pri­hod v de­lov­no oko­lje. Te­ga več ni in ve­li­ko lju­dem, zla­sti sta­rej­šim, vr­ni­tev na de­lo po dalj­ši od­so­tno­sti pred­sta­vlja pre­cej­šen stres in lah­ko pov­zro­či po­slab­ša­nje osnov­ne bo­le­zni in po­nov­no bol­ni­ško. Do­bro­do­šla bi bi­la po­seb­na služ­ba, lah­ko tu­di v okvi­ru ZZZS, ki bi lju­dem po dol­go­traj­nih bol­ni­ški nu­di­la ustre­zen su­port, svo­jo vlo­go pa bi mo­ra­li od­i­gra­ti tu­di de­lo­da­jal­ci," raz­mi­šlja Ja­net.

Ra­ven­ska ob­moč­na eno­ta je ime­la v pr­vih še­stih me­se­cih te­ga le­ta za­ra­di zdra­vstve­ne­ga ab­sen­tiz­ma za 15 mi­li­jo­nov evrov od­hod­kov, v ena­kem ob­do­bju la­ni pa za 15,5 mi­li­jo­na evrov. Naj­viš­je na­do­me­sti­lo, ki ga iz­pla­ču­je za­va­ro­van­cu na bol­ni­škem sta­le­žu, je pre­ko 21 ti­soč evrov bru­to. Po na­ših ne­u­ra­dnih po­dat­kih ga pre­je­ma eden od ko­ro­ških di­rek­tor­jev, ki je za­ra­di bo­le­zni v bol­ni­ški že sko­raj tri le­ta. "Bo­le­zni­na je na­me­nje­na de­lav­cu, da lah­ko v ča­su, ko ne mo­re de­la­ti ozi­ro­ma ustvar­ja­ti sred­stev za ži­vlje­nje, pre­ži­vi, ne pa te­mu, da kre­pi svoj ban­čni ra­čun," je kri­ti­čen Ja­net, ki ape­li­ra na za­ko­no­da­jal­ca, da ustre­zno ome­ji vi­ši­no na­do­me­stil in ta­ko ohra­ni vzdr­žnost sis­te­ma.

Fo­to: An­drej PE­TE­LIN­ŠEK

Bol­ni­ški sta­lež je eden od ka­zal­ni­kov sla­be­ga zdra­vstve­ne­ga sta­nja de­lov­ne po­pu­la­ci­je in tu­di raz­vi­to­sti re­gi­je.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.