Ri­sa­nje po­kra­jin

Vecer - - VŽARIŠČU - Ur­ška Mli­na­rič

lo­kra­ji­ne, ka­te­ra po­li­tič­na gar­ni­tu­ra vas bo spo­sob­na usta­no­vi­ti? To je ključ­no vpra­ša­nje za­dnjih dveh de­se­tle­tij. Brez fi­lo­zof­skih do­dat­kov, ta­ko kot je lju­bo tu­di pred­se­dni­ku vla­de Mar­ja­nu Šar­cu. V te­o­ri­ji pre­mo­čr­tna na­rav­na­nost k ci­lju še gre, a še vsem, ki so po­sku­ša­li usta­no­vi­ti po­kra­ji­ne - in ni jih bi­lo ma­lo -, se je za­lo­mi­lo v pra­ksi. Po­ko­pa­li so jih pre­ve­li­ki po­li­tič­ni ape­ti­ti, spod­bu­je­ni z lo­kal­ni­mi in­te­re­si po obli­ko­va­nju čim ve­čje­ga šte­vi­la po­kra­jin.

Tu­di za­to je Šar­če­va sa­mo­za­ve­stna iz­ja­va pred svo­ji­mi nek­da­nji­mi ko­le­gi žu­pa­ni o nuj­no­sti nji­ho­ve usta­no­vi­tve, in to brez vsa­kr­šne­ga fi­lo­zo­fi­ra­nja, ne­ko­li­ko pre­se­ne­tlji­va. Če je žu­pan Ša­rec še lah­ko na­po­ve­do­val punt pro­ti dr­ža­vi, češ da ni­ma po­slu­ha za lo­kal­no sa­mo­u­pra­vo, je pre­mi­er Ša­rec zdaj v vlo­gi, kjer bo mo­ral za­do­vo­lji­ti žu­pan­ska pri­ča­ko­va­nja. In ta, prav za­ra­di te­ga, ker je konč­no na oblast pri­šel nek­do, ki jih ra­zu­me, ni­ka­kor ni­so majh­na. Pre­se­ne­tlji­va pa je tu­di, ker bo Ša­rec s svo­jo manj­šin­sko vla­do ob do­lo­če­nih po­memb­nih od­lo­či­tvah naj­brž imel te­ža­vo zbra­ti že 46 po­slan­skih gla­sov. Kaj še­le, da bi zbral dvo­tre­tjin­sko ve­či­no, ki jo po­tre­bu­je pri za­ko­nu, s ka­te­rim bi do­lo­či­li šte­vi­lo in se­de­že po­kra­jin. Pri po­kra­ji­nah gre na­mreč tu­di za po­li­tič­ni pre­stiž, ka­te­ra vla­da si bo pri­pe­la za­slu­ge za ta, zdaj že lah­ko re­če­mo, zgo­do­vin­ski pro­jekt. Prav po­li­tič­ni pre­stiž je po­ko­pal tu­di usta­na­vlja­nje po­kra­jin v ča­su pr­ve vla­de Ja­ne­za Jan­še, ki je bi­la naj­bliž­je usta­no­vi­tvi po­kra­jin, a je za­ra­di po­li­tič­nih kal­ku­la­cij osta­la brez po­treb­ne pod­po­re skle­pne­mu de­ja­nju.

Po­kra­ji­ne so nuj­nost. To je dej­stvo, saj se nji­hov man­ko ka­že že dlje ča­sa. In to ta­ko v ve­li­kih ra­zvoj­nih raz­li­kah po re­gi­jah ka­kor tu­di v ve­li­kan­skih od­sto­pa­njih v ka­ko­vo­sti ži­vlje­nja pre­bi­val­stva v po­sa­me­znih po­kra­ji­nah. To, da Pre­k­mu­rec umre kar ne­kaj let hi­tre­je od svo­je­ga vr­stni­ka na dru­gem kon­cu dr­ža­ve, je po­ve­za­no tu­di s kva­li­te­to bi­va­nja. Ki pa mu je ne mo­re za­go­ta­vlja­ti le nje­go­vo za­ve­da­nje o nuj­nem ka­ko­vo­stnem pre­hra­nje­va­nju in gi­ba­nju, tem­več tu­di do­ho­dek in mo­žno­sti, ki jih po­nu­ja oko­lje. To pa je v ne­po­sre­dni po­ve­za­vi z ra­zvoj­ni­mi mo­žnost­mi ne­ke­ga oko­lja.

Pa ven­dar­le. Če bi Ša­rec zmo­gel to­li­ko po­li­tič­ne mo­dro­sti, da bi mu uspe­lo za­go­to­vi­ti po­treb­no po­li­tič­no pod­po­ro usta­no­vi­tvi po­kra­jin, je še ka­ko po­memb­no, da do­bi­mo po­kra­ji­ne, ki ne bo­do sa­me se­bi na­men. Sle­dnje ne le, da mo­ra­jo bi­ti do­volj ve­li­ke, za­to­rej vse nad šte­vi­lom de­set stro­kov­no ni ute­me­lje­no, ime­ti mo­ra­jo tu­di vse­bi­no. Te pa brez av­to­no­mi­je, zla­sti fi­nanč­ne, ni mo­go­če do­se­či. Ka­ko ra­da dr­ža­va pre­la­ga na­lo­ge, obe­nem pa za­nje ne za­go­to­vi de­nar­ja, je vi­dno pri ob­či­nah, za­to se kaj ta­ke­ga pri po­kra­ji­nah ne sme zgo­di­ti. Si­cer o de­cen­tra­li­za­ci­ji, ki naj bi bi­la eden od glav­nih ci­ljev po­kra­ji­ni­za­ci­je, ne bo mo­go­če go­vo­ri­ti. Obe­nem bi po­kra­ji­ne lah­ko ne­ka­te­rih na­log, ki jih ob­či­ne ne zmo­re­jo iz­va­ja­ti v pol­no­sti, lah­ko raz­bre­me­ni­la. Kar bi bi­lo do­bro­do­šlo. A zgolj ob pol­no­krv­no de­lu­jo­čih po­kra­ji­nah.

Po­tre­bu­je­mo po­kra­ji­ne, a ne ta­kih, ki bo­do sa­me se­bi na­men

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.