"Ne pro­a­me­ri­ška, pro­e­vrop­ska mo­ra bi­ti Slo­ve­ni­ja"

V od­no­sih z Nem­či­jo, ključ­no pro­e­vrop­sko si­lo v EU, je Slo­ve­ni­ja pre­ma­lo ak­tiv­na

Vecer - - V ŽARIŠČU - Nem­či­ja je Slo­ve­ni­ji tra­di­ci­o­nal­no na­klo­nje­na Vaj­gla je sram pred Nem­ci

Evro­a­tlant­ski te­den, po obi­sku ge­ne­ral­ne­ga se­kre­tar­ja zve­ze Na­to Jen­sa Stol­ten­ber­ga in po obi­sku v Bru­slju, pred­se­dnik vla­de Mar­jan Ša­rec da­nes za­klju­ču­je v Ber­li­nu, kjer se bo na de­lov­nem obi­sku sre­čal z nem­ško kan­cler­ko An­ge­lo Mer­kel. Ša­rec jo je imel si­cer pri­lo­žnost na krat­ko sre­ča­ti na sep­tem­br­skem ne­for­mal­nem vr­hu EU v Salz­bur­gu. Nem­či­ja je kot po­li­tič­no najv­pliv­nej­ša evrop­ska dr­ža­va za Slo­ve­ni­jo tu­di naj­po­memb­nej­ša go­spo­dar­ska par­tne­ri­ca. Slo­ve­ni­ja je z Nem­či­jo te­sno go­spo­dar­sko po­ve­za­na, saj je Nem­či­ja naj­po­memb­nej­ša tr­go­vin­ska par­tne­ri­ca, na po­li­tič­ni rav­ni pa dr­ža­vi ve­že v ča­su pred­se­dni­ka vla­de Bo­ru­ta Pa­hor­ja le­ta 2011 skle­njen spo­ra­zum o stra­te­škem par­tner­stvu. Šar­ca bo­sta v Ber­li­nu spre­je­la nem­ška zve­zna kan­cler­ka An­ge­la Mer­kel in pred­se­dnik spo­dnje­ga do­ma nem­ške­ga par­la­men­ta Wol­fgang Schäu­ble. Osre­dnje te­me po­go­vo­rov v okvi­ru pr­ve­ga bi­la­te­ral­ne­ga sre­ča­nja med vo­di­te­lje­ma bo­do iz­me­nja­va po­gle­dov gle­de ključ­nih vpra­šanj, ki bo­do na dnev­nem re­du vo­di­te­ljev EU v na­sle­dnjih me­se­cih, ter kre­pi­tev dvo­stran­ske­ga in več­stran­ske­ga so­de­lo­va­nja med Slo­ve­ni­jo in Nem­či­jo, ta­ko v okvi­ru EU kot dru­gih med­na­ro­dnih po­ve­zav, so spo­ro­či­li iz ka­bi­ne­ta pred­se­dni­ka vla­de.

V ka­kšnem sta­nju so bi­la­te­ral­ni od­no­si med dr­ža­va­mi, smo vpra­ša­li Bo­ri­sa Fr­le­ca, slo­ven­ske­ga ve­le­po­sla­ni­ka v Nem­či­ji med le­to­ma 1992-1997. Ni že­lel ko­men­ti­ra­ti ak­tu­al­ne­ga sta­nja bi­la­te­ral­nih od­no­sov, po­u­da­ril pa je, da je Slo­ve­ni­ja v ve­li­ki me­ri od­vi­sna od Nem­či­je. "Vča­sih smo re­kli, da če Nem­či­ja kih­ne, Slo­ve­ni­ja do­bi pljuč­ni­co. To v ve­li­ki me­ri še zme­raj dr­ži," me­ni Fr­lec in do­da, da so nam Nem­ci naj­bliž­ji po mi­sel­no­sti in smi­slu za po­šte­no tr­go­va­nje, ki ni one­sna­že­no z bal­kan­ski­mi tri­ki. "Nem­či­ja je za Slo­ve­ni­jo iz­je­mno po­mem­ben par­tner. Po­leg te­ga na Slo­ve­ni­jo gle­da na­klo­nje­no. Upam, da se ak­tu­al­na oblast te­ga za­ve­da," je še po­ve­dal Fr­lec.

"Nem­či­ja je Slo­ve­ni­ji brez dvo­ma na­klo­nje­na, ve­dno so nas pod­pi­ra­li, po­leg te­ga so naš naj­ve­čji in naj­bolj za­ne­sljiv go­spo­dar­ski par­tner," Fr­le­če­vo raz­mi­šlja­nje po­tr­di tu­di Ivo Vaj­gl, še en slo­ven­ski ve­le­po­sla­nik v Nem­či­ji med le­to­ma 2002 in 2004. A Vaj­gl gre na­prej in me­ni, da ko gre za po­li­tič­na vpra­ša­nja, bi se Slo­ve­ni­ja mo­ra­la več­krat kon­zul­ti­ra­ti z Nem­či­jo, več­krat pa bi mo­ra­li po­sku­ša­ti is­ka­ti tu­di cen­tral­no pot v EU, pot mi­ni­mal­ne­ga evrop­ske­ga kon­sen­za. "V tem tre­nut­ku je po­pol­no­ma od­več, da se slo­ven­ska po­li­ti­ka za­kli­nja v to, ka­ko bo zdaj bolj pro- ame­ri­ška kot do­slej. Slo­ve­ni­ja mo­ra bi­ti bolj pro­e­vrop­ska," je pre­pri­čan Vaj­gl, kar v bi­stvu po­me­ni bolj pro­nem­ško po­li­ti­ko. "Nem­či­ja se ves čas po­sve­tu­je s Fran­ci­jo pa tu­di z dru­gi­mi. Rad bi vi­del, da bi bi­la Slo­ve­ni­ja z ak­tiv­no po­li­ti­ko tu­di v kro­gu teh dr­žav, ki so­o­bli­ku­je­jo evrop­sko po­li­ti­ko," po­ja­snju­je Vaj­gl svo­jo te­zo. Vaj­gl nam je za­tr­dil, da je Šar­cu v sre­do v Bru­slju po­ve­dal, da je či­sti non­sens, da mo­ra bi­ti Slo­ve­ni­ja zdaj bolj pro­a­me­ri­ška: "No­be­na slo­ven­ska vla­da ni bi­la do­slej pro­ti­a­me­ri­ška, na­spro­tno, ne­ka­te­re so bi­le pre­ti­ra­no pro­a­me­ri­ške, zla­sti v ča­su vi­len­ske iz­ja­ve." Vaj­glu se kot iz­ra­zi­to sla­ba zdi tu­di ide­ja so­de­lo­va­nja Slo­ve­ni­je v ini­ci­a­ti­vi treh mo­rij. To ra­zu­me kot po­skus de­li­tve Evro­pe na sta­ro in no­vo, ki jo je vpe­ljal že nek­da­nji ame­ri­ški obramb­ni se­kre­tar Do­nald Rums­feld. "Gre za ze­lo de­struk­tiv­no ide­jo, ki jo je pod­prl slo­ven­ski pred­se­dnik Bo­rut Pa­hor in na­po­ve­dal, da bo Slo­ve­ni­ja go­sti­la kon­fe­ren­co po­bu­de treh mo­rij. Za­ra­di te­ga me je v Bru­slju sram pred Nem­ci in pred vse­mi, ki se za­vze­ma­jo za tr­dnost in eno­tnost Evro­pe," je brez dla­ke na je­zi­ku po­ve­dal Vaj­gl. Med­se­boj­na na­klo­nje­nost nem­ške kan­cler­ke Mer­klo­ve in slo­ven­skih pred­se­dni­kov vlad

Od vseh po­li­tik, ki jih ima­mo tre­nu­tno v Evro­pi, ta­ko Vaj­gl, je go­to­vo nem­ška naj­kva­li­te­tnej­ša, naj­bolj od­go­vor­na in ima kon­ti­nu­i­te­to na vseh po­dro­čjih. "Nem­či­ja ima tu­di dva po­li­ti­ka, ki iz­sto­pa­ta po svo­ji kva­li­te­ti. Po­leg Mer­klo­ve še zu­na­nje­ga mi­ni­stra Wal­ter­ja Ste­i­nma­i­er­ja. Nem­či­ja ve­dno go­vo­ri z enim je­zi­kom, za­to je ze­lo po­memb­no, da ima Slo­ve­ni­ja z Nem­či­jo kar­se­da te­sne sti­ke," je pre­pri­čan Vaj­gl, ki oce­nju­je, da je Slo­ve­ni­ja v od­no­sih z Nem­či­jo pre­ma­lo ak­tiv­na. Mo­ti ga tu­di, da smo pre­cej nem­ških po­bud spre­je­li s pre­cej ne­ga­tiv­nim pri­zvo­kom. V mi­slih je imel pro­jekt lo­gi­stič­ne­ga hol­din­ga Hart­mu­ta Me­hdor­na, ki bi pod is­to stre­ho zdru­žil Slo­ven­ske že­le­zni­ce, Lu­ko Ko­per in In­te­re­u­ro­po. "Tu­kaj je bi­lo pre­cej ne­ra­zu­mlji­ve­ga od­po­ra do nem­ških in­ve­sti­cij. Ta­krat je bi­lo go­vo­ra, da bi Nem­ci so­de­lo­va­li pri gra­dnji že­le­zni­ške in­fra­struk­tu­re, po­tem pa smo se mo­ra­li o dru­gem ti­ru Di­va­ča-Ko­per po­go­var­ja­ti z Ma­dža­ri. Iz­ha­ja­ti bi mo­ra­li, da smo del sre­dnje­e­vrop­ske­ga pro­sto­ra na po­dro­čju go­spo­dar­stva, fi­nanc in tu­riz­ma," skle­ne Vaj­gl.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.