Nje­go­va mi­si­ja: pre­mi­ka­ti me­je

Če bo naj­bolj­ši slo­ven­ski bi­a­tlo­nec v za­ključ­nem de­lu pri­prav na no­vo se­zo­no ostal zdrav, na­po­ve­du­je še bo­ga­tej­ši iz­plen kot iz sre­br­ne olim­pij­ske zi­me

Vecer - - SPORT - Pri­ja­te­ljev se ne pri­mer­ja Ne de­nar, do­ka­zo­va­nje šte­je! Fo­ur­ca­de bo pre­se­gel Bjo­ern­dal­na

Ja­kov Fak je en tak ču­den tič. Ali je ves čas bo­lan (kot v le­tih 2016 in 2017) ali pa osva­ja me­da­lje na naj­ve­čjih tek­mo­va­njih, kot so sve­tov­na pr­ven­stva (2009, 2012, 2013, 2015) ali olim­pij­ske igre (2010, 2018). Kot je mo­go­če raz­bra­ti po le­tni­cah, vme­sne po­ti sko­raj­da ni. In gle­de na to, da je 31-le­tnik tre­nu­tno zdrav ...

A po­ča­si. Do za­čet­ka no­ve se­zo­ne, ki jo bo 2. de­cem­bra od­pr­la prav nje­mu do­ma­ča Po­klju­ka, je še ne­kaj ča­sa. Naj­po­memb­nej­ši, skle­pni del pri­prav se bo zdaj ko­maj za­čel. Ker v ak­tu­al­nem je­sen­skem "vro­čin­skem" va­lu sne­ga po Evro­pi ni na pre­tek, se bo­do slo­ven­ski bi­a­tlon­ci 24. ok­to­bra na sne­žne pri­pra­ve za dva te­dna (a upa­jo, da še ne­kaj več) od­pra­vi­li v nor­ve­ški Sjus­jo­en. Prav Skan­di­na­vi­ja se je med lan­ski­mi pri­pra­va­mi Fa­ku iz­ka­za­la za odlič­no od­lo­či­tev, po­le­tni del pri­prav pa je naj­bolj­ši slo­ven­ski bi­a­tlo­nec z eki­po pre­ži­vel v dveh fran­co­skih ba­znih ta­bo­rih (kjer si je med dru­gim v ži­vo ogle­dal tu­di ko­le­sar­sko dir­ko po Fran­ci­ji) in v nem­škem Ru­hpol­din­gu. Po ne­u­spe­šni epi­z­o­di pod vod­stvom Če­ha To­ma­ša Ko­sa je Fak že la­ni va­dil v so­de­lo­va­nju z nek­da­njim tre­ner­jem Uro­šem Ve­lep­cem, ki je le­tos (spet) pre­vzel ce­lo­tno slo­ven­sko re­pre­zen­tan­co. "Z le­ti je so­de­lo­va­nje lah­ko le bolj­še, saj člo­ve­ka še bolj spo­znaš. No, mid­va se ta­ko ali ta­ko po­zna­va že v nu­lo," ugo­ta­vlja Fak, ki ne že­li po­te­gni­ti vzpo­re­dnic s Ko­som. "To je ta­ko, kot da bi jaz vas vpra­šal za pri­mer­ja­vo med dve­ma do­bri­ma pri­ja­te­lje­ma. Vsak člo­vek ima svoj pri­stop in odnos do do­lo­če­nih stva­ri. Ena­ko ve­lja za tre­ner­je. Vsak ima svoj kon­cept."

A tu­di pod Ve­lep­cem Fak va­di po raz­lič­nih kon­cep­tih. La­ni se je pri­dru­žil ukra­jin­ski žen­ski re­pre­zen­tan­ci, ki jo je vo­dil nje­gov tre­ner, zdaj je ob­kro­žen s slo­ven­sko eki­po: "Za­to mi je tu­di laž­je. Ob­kro­žen sem s fan­ti, ki na­pre­du­je­jo in si že­li­jo bi­ti zme­raj bolj­ši. To je za­me odlič­no."

Ka­ko odlič­no, bo ja­sno že na Po­klju­ki: "Kot ve­dno bo vse od­vi­sno od ci­ljev. Sam si že­lim bi­ti v sku­pni raz­vr­sti­tvi čim viš­je. Mar­če­vsko sve­tov­no pr­ven­stvo v šved­skem Öster­sun­du pa bo ta­ko ali ta­ko vr­hu­nec se­zo­ne. Od tam se že­lim vr­ni­ti s ko­laj­no." Mu pri­zo­ri­šče ustre­za? "Ka­mor­ko­li na tem sve­tu me vr­že­te, bom re­kel, da je v re­du." Za zdaj je s svo­jo for­mo za­do­vo­ljen, če­prav ne že­li pri­zna­ti, da je naj­bolj­ši v eki­pi. Ja, kdo pa je? "Bo­ste vi­de­li med se­zo­no," se skriv­no­stno na­smeh­ne. No, do se­zo­ne je še ne­kaj ča­sa, da pre­me­ša kar­te. "A zdaj pri­ha­ja tu­di naj­bolj kri­tič­no ob­do­bje za zdrav­je. Tre­nin­gi so res in­ten­ziv­ni, vsa­kr­šno dru­že­nje z ve­li­ko lju­dmi na ku­pu pa je pri­lo­žnost, da zbo­lim. Ve­či­no ča­sa smo tek­mo­val­ci v ka­ran­te­ni. Če po­tem ra­zna sre­ča-

olim­pij­skih iger je še obo­ga­ti­la te­ni­ška igral­ka Ka­ja Ju­van. V pa­ru s Po­lja­ki­njo Igo Swi­a­tek se je uvr­sti­la v so­bo­tni fi­na­le tek­mo­va­nja dvo­jic. Ju­va­no­vi gre do­bro tu­di v po­sa­mič­ni kon­ku­ren­ci, saj se je po zma­gi z 1:6, 7:5, 6:3 pro­ti Ru­si­nji Oksa­ni Se­le­hme­ti­je­vi že pre­bi­la v pol­fi­na­le. nja in dru­že­nja pre­ži­vi­mo brez po­sle­dic, gre vse laž­je. V na­spro­tnem pri­me­ru je tež­ko ta­ko za gla­vo kot te­lo." La­ni, po dol­go­traj­nih te­ža­vah z bo­le­zni­jo, je Fak for­mo do za­čet­ka se­zo­ne sto­pnje­val po­ča­si, sa­mo da bi se v sve­tov­ni po­kal konč­no vr­nil zdrav. Le­tos je vse sku­paj pre­cej bolj agre­siv­no, pra­vi: "Za­to zna bi­ti tu­di iz­plen pre­cej bo­ga­tej­ši."

Za do­da­ten mo­tiv skr­bi olim­pij­ska me­da­lja iz Pjon­gčan­ga, ki se je po­zna­la tu­di fi­nanč­no: "Za­me oseb­no se je ne­kaj po­zna­lo. Mi­slim, da tu­di za zve­zo. A še bolj po­memb­no kot fi­nan­ce je to, da člo­vek, ki je bil na re­la­tiv­nem mi­ni­mu­mu svo­jih zmo­žno­sti, pri­de na­zaj na vrh. Ži­vljenj­sko ozi­ro­ma psi­ho­lo­ško mi to ve­li­ko več po­me­ni. Če si špor­tnik, je tvo­ja mi­si­ja, da pre­mi­kaš me­je. Gle­de na to, da sem pre­ma­knil svoj uspeh z bro­na­ste na sre­br­no olim­pij­sko ko­laj­no, je to za­me po­tr­di­tev, da sem po to­li­ko le­tih še ve­dno kva­li­te­ten ozi­ro­ma da na­pre­du­jem in grem nav­zgor." Ja, po­tem ko je bil pred dve­ma le­to­ma že ma­lo­da­ne od­pi­san, je zdra­vi Fak spet po­stal strah in tre­pet tek­me­cev. Pri tem se je ve­li­ko tu­di na­u­čil: "Zdaj ve­li­ko bolj kot prej ce­nim vsak dan, ko sem zdrav. Ve­li­ko bolj ce­nim svo­je te­lo in svo­je mne­nje." Ker po 30. le­tu mar­si­ka­te­ri špor­tnik že na­če­nja te­me o svo­jem "em­šu", brez te­ga vpra­ša­nja ni šlo tu­di pri Fa­ku: "A vse je od­vi­sno od te­ga, ka­ko se po­ču­tiš. Sam se ze­lo do­bro. Sploh ne vem, za­kaj bi zdaj pri tri­de­se­tih imel ka­kšne ve­li­ke te­ža­ve. Pre­cej več so jih ime­li špor­tni­ki v pre­te­klo­sti. Ži­vljenj­ski stan­dard se iz­bolj­šu­je, ži­vljenj­ska do­ba se dalj­ša. Dan­da­nes lah­ko tek­mu­ješ do ... do kon­ca."

Ter­ry bo tre­ner

Nek­da­nji ka­pe­tan an­gle­ške no­go­me­tne re­pre­zen­tan­ce John Ter­ry, ki je pred dne­vi po 23 le­tih kon­čal igral­sko ka­ri­e­ro, bo pr­vič sto­pil v tre­ner­ske vo­de. An­gle­ški no­go­me­tni dru­go­li­gaš Aston Vil­la, pri ka­te­rem je v prej­šnji se­zo­ni še igral, ga je sku­paj z De­a­nom Smi­thom na­mreč ime­no­val na tre­ner­ski po­lo­žaj. Pred no­vo se­zo­no se Ja­kov Fak še naj­bolj bo­ji - pre­ti­ra­ne­ga dru­že­nja z lju­dmi.

Naj­bolj­ši pri­mer te­ga je le­gen­dar­ni Nor­ve­žan Ole Ei­nar Bjo­ern­da­len, naj­prej Fa­kov vzor­nik in na­to tek­mec, ki se je le­tos pri 44 le­tih upo­ko­jil: "Bi­a­tlon s to upo­ko­ji­tvi­jo ve­li­ko iz­gu­blja. To so lju­dje, ki v enem špor­tu pu­sti­jo glo­bo­ke sle­di. A ta­ko je to v ži­vlje­nju. Ver­je­tno še glo­bljo sled za se­boj pu­šča Mar­tin Fo­ur­ca­de. Mi­slim, da bo po šte­vil­kah pre­se­gel Bjo­ern­dal­na. Mi je pa v za­do­volj­stvo, da tek­mu­jem v ča­su obeh." Spo­mni­mo: Nor­ve­žan ima 95 zmag v sve­tov­nem po­ka­lu, 30-le­tni Fran­coz mu sle­di s 74. Fak je za zdaj pri osmih. Se vam zdi ma­lo? Bi­a­tlo­nec opo­zar­ja: "Na ža­lost je mar­si­kaj od­vi­sno tu­di od te­ga, od kod pri­ha­jaš. Mi­slim, da nik­dar ne bo pri­šel čas, ko slo­ven­ska re­pre­zen­tan­ca ne bo ime­la ka­kšnih de­fi­ci­tov v pri­mer­ja­vi s fran­co­sko ali nor­ve­ško. Istih po­go­jev nik­dar ne bo­mo ime­li. A to ta­ko pač je. To mo­raš spre­je­ti. Po­znam svo­ja iz­ho­di­šča in vem, pro­ti ko­mu tek­mu­jem. Za­to znam pre­cej bolj ce­ni­ti svo­je uspe­he." Naj jih bo v no­vi se­zo­ni čim več!

ob­sta­nek, Pu­con­čan­ke pa že več let uspe­šno igra­jo v li­gi in upa­jo na uvr­sti­tev v konč­ni­co pr­ven­stva, med šest naj­bolj­ših ekip.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.