Met­ka Kav­čič, aka­dem­ska ki­par­ka:

Stra­sti do li­kov­ne­ga po­dro­čja ni več, vse je v ro­kah pre­ra­čun­lji­vo­sti, ugo­ta­vlja­ta aka­dem­ski ki­par­ka Met­ka Kav­čič in sli­kar­ka Sa­ša Bez­jak

Vecer - - FRONT PAGE - Po­tre­be po ume­tno­sti ni več Raz­vi­ja­nje di­le­tant­stva

"Bo­do­či uči­te­lji so mo­ra­li vča­sih v gle­da­li­šče, mo­ra­li so ho­di­ti na kon­cer­te, se se­zna­nja­ti z vsem kul­tur­nim, to­rej z vsem, kar spa­da k ose­bi, ki bo obli­ko­va­la ge­ne­ra­ci­je."

Pod men­tor­skim vod­stvom aka­dem­ske ki­par­ke Met­ke Kav­čič in aka­dem­ske sli­kar­ke Sa­še Bez­jak se bo v ok­to­bru in no­vem­bru za­čel ki­par­ski in sli­kar­ski te­čaj v ma­ri­bor­skem Art­ki­tu na Glav­nem tr­gu. Ta­ko bo kot la­ni, pra­vi­ta. Pred­zna­nje ni po­treb­no, va­bi­ta pa sta­rej­še od 16 let. "Sre­če­va­li bi se en­krat te­den­sko vsaj za tri ure, saj lju­dje v ate­lje pri­de­jo iz dru­ge­ga oko­lja z dru­gač­nim raz­mi­šlja­njem in po­tre­bu­je­jo nek čas, da se umi­ri­jo in pre­klo­pi­jo. Vse to vča­sih tra­ja dlje kot sam pro­ces," uve­de Met­ka Kav­čič.

Nju­ni na­po­ve­da­ni de­lav­ni­ci, ki sta uni­kum v tem pro­sto­ru, sta tu­di iz­toč­ni­ci po­go­vor. V čem se sploh raz­li­ku­je­ta v mno­ži­ci dru­gih? "Lju­di bi ra­di oza­ve­sti­li, da bo­do za­če­li opa­zo­va­ti svet in da vi­di­jo na vsa­kem ko­ra­ku ume­tnost, ker tam tu­di je. Že­li­va si, da bi čim več lju­di po­ča­si za­če­lo gra­di­ti ne le od­no­sa, am­pak pred­vsem po­tre­bo po le­pem in ume­tno­sti. Naj­hu­je je, da te po­tre­be ne ču­ti­jo več."

Sli­kar­skih šol je ve­li­ko, mor­da ce­lo pre­več, a ni­ti ena še zda­leč ni

Sa­ša Bez­jak: "Se spo­mnim fan­ta, ki me je vpra­šal, za ko­li­ko me­se­cev mo­ra pla­ča­ti te­čaj, da bo lah­ko za­čel pro­da­ja­ti por­tre­te. Sem mu re­kla, 'mid­va ni­ma­va kaj de­la­ti'." pri­mer­lji­va z aka­de­mi­jo. "Raz­li­ka je, da te šo­le de­la­jo pred­vsem na tem, da so ze­lo všeč­ne. Lju­dje pri­ča­ku­je­jo in ku­pu­je­jo le­pe ris­be, za­to je to ta­ko. Jaz pa jih učim ne­kaj po­pol­no­ma dru­ge­ga. Zač­ne­mo pri osno­vah. Ker je to nuj­no. Pri me­ni so lju­dje, ki že­li­jo bi­ti kre­a­tiv­ni. De­lav­ni­ce pa tu­di ni­so zgolj štu­dij­ske, am­pak vča­sih tu­di kaj pre­sko­či­mo. Gre­mo na raz­sta­vo, de­ba­ti­ra­mo o tem, kaj smo pre­bra­li ali vi­de­li po te­le­vi­zi­ji ... To je po­sle­di­ca stra­sti do te­ga po­dro­čja. Se pa spo­mnim fan­ta, ki je ne­koč pri­šel in me vpra­šal, za ko­li­ko me­se­cev mo­ra pla­ča­ti te­čaj, da bo lah­ko za­čel pro­da­ja­ti por­tre­te. Sem mu re­kla, 'mid­va ni­ma­va kaj de­la­ti'," opi­su­je Sa­ša Bez­jak. Osnov­no zna­nje je tu­di po­goj, da lju­dje za­če­nja­jo svo­bo­dne­je raz­mi­šlja­ti. Met­ka Kav­čič za­go­var­ja tra­di­ci­o­nal­no uče­nje. "Po­zna­ti mo­raš ma­te­ri­al, za­ko­ni­to­sti mo­de­li­ra­nja in še­le na­to, ko to ob­vla­daš, lah­ko greš v ka­kr­šno­ko­li smer in nad­gra­ju­ješ. Ki­par ali sli­kar brez ob­vla­da­nja osnov je ena­ko, kot če bi že­lel bi­ti pi­sa­telj in ne bi po­znal abe­ce­de." Ki­par­skih te­ča­jev si­cer v Ma­ri­bo­ru sko­raj­da ni. Je le eden, ki ga vo­di Vla­sta Zor­ko, a je bolj na­me­njen ti­stim, ki jih za­ni­ma rez­bar­je­nje. Po­nov­no pa Met­ka Kav­čič se je po štu­di­ju li­kov­ne vzgo­je na Pe­da­go­ški aka­de­mi­ji v Ma­ri­bo­ru vpi­sa­la na Aka­de­mi­jo za li­kov­no ume­tnost v Lju­blja­ni, kjer je le­ta 1987 di­plo­mi­ra­la pri pro­fe­sor­ju Slav­ku Ti­hcu. Spe­ci­al­ko za kon­ser­va­tor­stvo in re­sta­vra­tor­stvo je le­ta 1990 za­klju­či­la na is­ti usta­no­vi. Le­ta 1998 se je stro­kov­no iz­po­pol­nje­va­la na Eco­le Na­ti­o­na­le Su­pe­ri­e­u­re des Be­a­ux – Arts v Pa­ri­zu na od­del­ku za kla­sič­no mo­de­la­ci­jo. Od le­ta 2000 de­la kot sa­mo­stoj­na ustvar­jal­ka na po­dro­čju kul­tu­re. Sa­ša Bez­jak je po za­ključ­ku štu­di­ja li­kov­ne pe­da­go­gi­ke v Ma­ri­bo­ru le­ta 1999 za­klju­či­la še štu­dij sli­kar­stva na Aka­de­mi­ji za li­kov­no ume­tnost le­ta 2001 in ma­gi­ste­rij iz ki­par­stva na is­ti usta­no­vi le­ta 2009. Di­plo­mi­ra­la je pri Dar­ku Go­li­ji, Met­ki Kra­šo­vec in Nad­ji Zgo­nik. Od le­ta 2002 je sa­mo­za­po­sle­na v kul­tu­ri. Le­ta 2013 ji je Uni­ver­za v Ma­ri­bo­ru po­de­li­la na­ziv stro­kov­na so­de­lav­ka za pred­me­tno po­dro­čje spe­ci­al­na di­dak­ti­ka. Nje­ne de­lav­ni­ce se zač­ne­jo že 17. ok­to­bra, de­lo bo de­lo po­te­ka­lo in­di­vi­du­al­no, for­mi­ra­na bo manj­ša sku­pi­na ali dve, gle­de na pred­ho­dno zna­nje. Za­če­la bo z ri­sa­njem po opa­zo­va­nju in vmes de­la­la tu­di sli­kar­ske va­je­ni­ce, ki ne zah­te­va­jo ri­sar­ske­ga zna­nja. uva­ja pri­pra­vljal­ne te­ča­je za aka­de­mi­jo. Ne­koč jih je Met­ka Kav­čič že ime­la, a vse je te­klo bolj na po­bu­de po­sa­me­zni­kov, ki so že­le­li nje­no po­moč pred vpi­som na li­kov­no aka­de­mi­jo. "Te­ga je že dol­go in žal mi je, da je ta­ko. Ver­ja­mem, da si mar­sik­do že­li v Lju­blja­no, a po­tre­bu­je le men­tor­ja, ki bi ga za to pri­pra­vljal."

Za­kaj prav­za­prav te po­tre­be po ume­tno­sti da­nes ne ču­ti­mo več in za­kaj druž­ba vse le­po, ustvar­jal­no ne­ka­ko po­ti­ska na rob? Ker se vse zač­ne in kon­ča pri iz­o­bra­že­va­nju, spo­ro­ča­ta aka­dem­ski ume­tni­ci. Ker je zdaj po­memb­nej­ša ma­te­ma­ti­ka kot li­kov­na ume­tnost, pa če­prav vsi čiv­ka­jo o tem, ka­ko je ume­tnost res po­memb­na, ka­ko kre­a­tiv­nost lah­ko vpli­va na sa­mo­po­do­bo. "Lju­dje da­nes ni­ti ne ve­do, da jim ni tre­ba pla­ča­ti za otvo­ri­tev ne­ke raz­sta­ve. Če bi jih vzga­ja­li v du­hu vre­dno­sti ne­ke ume­tni­ne, bi slej kot prej vse sku­paj tu­di ste­klo. Ti­sti, ki so po­sta­vi­li tak si­stem in sko­raj­da čr­ta­li li­kov­ni po­uk, so mu ta­ko mi­mo­gre­de vze­li vre­dnost, se pa ne za­ve­da­jo, ka­ko so vpli­va­li na ra­zvoj in ustvar­jal­nost otro­ka; kaj vse je mo­go­če sko­zi to tu­di opa­zi­ti pri otro­ku. To ni zgolj ri­sa­nje in sli­ka­nje, gre za ve­li­ko bolj ši­rok po­jem. A mi ra­je po­u­dar­ja­mo ma­te­ma­ti­ko in ta­ko ze­lo zgo­daj zač­ne­mo vce­plja­ti pre­ra­čun­lji­vost," osve­tlju­je­ta ustvar­jal­ki. Spet drug pro­blem vi­di­ta v po­pla­vi mla­dih ustvar­jal­cev. Ki ob­ti­či­jo na ne­ki rav­ni, pra­vi Met­ka Kav­čič. "S tem mi­slim na to, da ni­so aka­dem­sko iz­o­bra­že­ni, am­pak se šo­la­jo pre­ko pri­va­tnih šol, ki jih je­mlje­jo kot ena­ko­vre­dne aka­de­mi­ji, kar pa še zda­leč ni pri­mer­lji­vo. Po­sle­di­ca vse­ga te­ga je ena či­sto po­ce­stna ume­tnost, ki pa je vi­so­ko tre­ti­ra­na. Je nek vzgled ali pri­kaz ume­tno­sti, a v re­sni­ci gre zgolj za všeč­nost. Je pa fi­na­nač­no ze­lo pod­pr­ta." Po mne­nju Sa­še Bez­jak vsa ta lju­bi­telj­ska kul­tu­ra "bo­lje ži­vi" kot pro­fe­si­o­nal­na. Dr­žav­ne usta­no­ve na pri­mer ume­tni­ška de­la de­la od­ku­pu­je­jo od lju­bi­te­ljev, ne od pro­fe­si­o­nal­cev. "Pri tem pa po­za­blja­jo, da lju­bi­te­lji ne ži­vi­jo od te­ga. Sa­mo po­glej­te, kje raz­sta­vlja aka­de­mik in kje av­to­di­dakt. Mi ne raz­sta­vlja­mo v Euro­par­ku, na vo­ljo v me­stu pa ima­mo mor­da pet raz­sta­višč. In ko raz­sta­viš v eni, vsaj pet let tam ni­maš več kaj raz­sta­vljat, ker te ne po­va­bi­jo. Ta na­čin vle­če za se­boj vso pro­ble­ma­ti­ko, ki raz­vi­ja di­le­tant­stvo na eni in za­pi­ra pot aka­dem­ski ume­tno­sti na dru­gi strani."

Sli­ko­vit, po­u­čen je pri­mer, ki ga na­ve­de­ta: štu­den­ti tre­tje­ga le­tni­ka li­kov­ne pe­da­go­gi­ke v Ma­ri­bo­ru še ni­so bi­li v Ume­tno­stni ga­le­ri­ji. "Zah­te­ve na fa­kul­te­tah so vse niž­je. Si­tua- ci­jo da­nes zno­va in zno­va pri­mer­jam z uči­te­ljem, ki je za­klju­čil pet let uči­te­lji­šča. Bil je kva­li­te­tno obli­ko­van, am­pak to res v raz­po­nu, ne sa­mo za svoj oz­ki pred­met. Bo­do­či uči­te­lji so vča­sih mo­ra­li v gle­da­li­šče, mo­ra­li so ho­di­ti na kon­cer­te, se se­zna­nja­ti z vsem kul­tur­nim, to­rej z vsem, kar spa­da k ose­bi, ki bo obli­ko­va­la ge­ne­ra­ci­je. Zdaj pa poj­di­te na pe­da­go­ško fa­kul­te­to, pa bo­ste vi­de­li, ka­kšno je zna­nje teh bo­do­čih uči­te­ljev. Se mi zdi, da so tam le ti­sti, ki ne že­li­jo te­ga po­kli­ca in ni­kjer dru­gje pač ni­so ime­li mo­žno­sti," za­klju­či Met­ka Kav­čič.

Fo­to: Ar­hiv KIBLA/Di­ja­na BOŽIČ

Met­ka Kav­čič (de­sno): "Ra­je po­u­dar­ja­mo ma­te­ma­ti­ko in ta­ko ze­lo zgo­daj zač­ne­mo vce­plja­ti pre­ra­čun­lji­vost."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.