Na ogled tu­di ha­lo­ške najd­be

Ha­lo­ze skri­va­jo ne­pre­cen­lji­vo bo­ga­stvo, tu­di mor­ske školj­ke in fo­si­le pa se­ve­da raz­lič­ne mi­ne­ra­le. Del naj­de­ne­ga na ogled v za­seb­nem mu­ze­ju Pan­gea

Vecer - - POMURJE - Kre­me­no­vi kri­sta­li, školj­ke, fo­si­li Mi­ne­ra­li, ki (za)sve­ti­jo

Vi­ljem Pod­gor­šek, usta­no­vi­telj in la­stnik ge­o­lo­ško-pa­le­on­to­lo­ške­ga mu­ze­ja Pan­gea v Dra­go­nji va­si pri Cir­kov­cah, je na tra­di­ci­o­nal­nem, že enaj­stem dne­vu od­pr­tih vrat mu­ze­ja z nav­du­še­njem pred­sta­vljal ha­lo­ške najd­be: "Glej­te, to je, če po­vem v lo­vskem žar­go­nu, prav po­seb­na tro­fe­ja, ki sem jo pre­te­klo po­le­tje iz­ko­pal na grad­bi­šču av­to­ce­ste pri Po­dleh­ni­ku. Teh­ta ka­kih 20 ki­lo­gra­mov, pri iz­ko­pa­va­nju pa so mi po­ma­ga­li kar de­lav­ci na grad­bi­šču, ki so, ko smo se spo­zna­li in so iz­ve­de­li, za­kaj pri­ha­jam med njih, ta­koj skle­ni­li so­de­lo­va­ti. Dej­stvo je, da je bi­lo ve­li­ko za­me dra­go­ce­ne­ga ma­te­ri­a­la uni­če­ne­ga, a ven­dar­le ima­mo zdaj najd­be, ki pri­ča­jo o ka­mni­tem bo­ga­stvu Ha­loz," je nav­du­šen Pod­gor­šek, ki je na pod­leh­ni­škem kon­cu Ha­loz od­kril raz­lič­ne mi­ne­ra­le, pred­vsem kal­ci­te in kre­me­ne. "Ve­del sem, da ha­lo­ška ze­mlja skri­va to­vr­stno bo­ga­stvo, tu­di mor­ske školj­ke in iz­je­mno či­ste kre­me­no­ve kri­sta­le, ki jim ne­ka­te­ri re­če­jo kar di­a­man­ti in so že v pov­sem na­rav­ni obli­ki vi­de­ti, kot bi bi­li bru­še­ni, in eden od njih je že vgra­jen v pr­stan," pra­vi Pod­gor­šek, si­cer pro­fe­sor zgo­do­vi­ne in ge­o­gra­fi­je na ma­ri­bor­ski II. gi­m­na­zi­ji.

Po vzo­ru Ži­ge Zo­i­sa, ki je bil tu­di mi­ne­ro­log in je na Cer­kni­škem po­lju na­bra­ne kre­menč­ke po­i­me­no­val cer­kni­ški de­man­ti, je so­go­vor­nik zdaj jav­no­sti pred­sta­vil ha­lo­ške di­a­man­te. Pred enaj­sti­mi le­ti je zbi­ra­lec v Dra­go­nji va­si v ob­či­ni Ki­dri­če­vo Moj­ster An­ton Horvat (le­vo) je tak­tir­ko pre­dal no­ve­mu rav­na­te­lju ptuj­ske glas­be­ne šo­le Šte­fa­nu Pet­ku.

VKra­jev­ni knji­žni­ci Sve­ti To­maž, ki so­di pod okri­lje Knji­žni­ce Fran­ca Ksa­vra Me­ška v Or­mo­žu, bo­do v sre­do, 17. ok­to­bra, ob 17. uri pri­pra­vi­li pra­vljič­no uri­co z ustvar­jal­no de­lav­ni­co. Otro­ci bo­do spo­zna­li šti­ri pri­ja­te­lje, ki so nad­vse obo­že­va­li zgod­be. Ker pa so ime­li eno sam­ca­to ob­ra­blje­no sli­ka­ni­co, se je zgo­dil ve­lik pre­o­brat, ko so od­kri­li Med­ved­ko­vo knji­žni­co. Otro­ci lah­ko k pra­vljič­ni uri­ci pri­ne­se­jo svo­je med­ved­ke in ka­kšne dru­ge ko­sma­tin­ce, še va­bi­jo knji­žni­čar­ke. Pra­vljič­no uri­co za naj­mlaj­še pri­pra­vlja­jo tu­di v kra­jev­ni knji­žni­ci v Ivanj­kov­cih. Na­njo v to­rek, 16. ok­to­bra, ob 17. uri va­bi­jo otro­ke, da se jim pri­dru­ži­jo pri spo­zna­va­nju ku­ban­ske ljud­ske pra­vlji­ce Ča­rov­ni­čin dvo­rec.

Iz­ve­de­li bo­do, da je ime­la ča­rov­ni­ca to­var­no me­tel, kdo je v njej ure­dil za­seb­ni ge­o­lo­ško-pa­le­on­to­lo­ški mu­zej Pan­gea in pred dne­vi s so­kra­ja­ni, ki so po­no­sni na nje­go­vo de­lo, va­bil na dan od­pr­tih vrat.

O ha­lo­škem kre­me­nu v stro­kov­ni li­te­ra­tu­ri be­re­mo še­le v za­dnjem de­se­tle­tju ali dveh. "Pr­ve najd­be so iz oko­li­ce Že­tal, toč­ne­je iz Koz­min­cev in Do­bri­ne, in po­dob­ne­ga naj­di­šča v Slo­ve­ni­ji ni. To je po­se­ben tip kre­me­na v pe­šče­nja­ku, niz­ko­tem­pe­ra­tur­ni kre­men, ki je na­sta­jal pri manj kot 100 sto­pi­njah Cel­zi­ja. V ne­ka­te­rih pri­mer­kih ha­lo­ške­ga kre­me­na je mo­go­če opa­zi­ti, ka­ko se oglji­ko­vo­di­ki v njih pre­sta­vlja­jo, spet dru­gi so za­ra­di bi­tu­mna te­mne­je obar­va­ni. Ha­lo­ški kre­men je s tem pre­cej bo­gat, kar ka­že, da bi tod lah­ko od­kri­li tu­di naf­to, saj se je pri is­ka­nju mi­ne­ra­lov in ko­pa­nju po ha­lo­škem pod­ze­mlju več­krat po­ce­di­la med plast­mi ka­mnin," pra­vi Pod­gor­šek, ki že sko­raj tri­de­set let po­tu­je po sve­tu z na­me­nom, da bi od­kril še V kra­jev­no knji­žni­co Ivanj­kov­ci ta to­rek va­bi­jo naj­mlaj­še.

de­lal in tu­di, ali je bi­la hu­dob­na ali pri­ja­zna. V ustvar­jal­ni de­lav­ni­ci pa kak pri­me­rek za svo­jo zbir­ko mi­ne­ra­lov, ka­mnin in fo­si­lov. "Ve­čji del naj­no­vej­ših najdb iz ha­lo­ške gru­de je tu­di v mu­ze­ju, kjer je si­cer na ogled že več kot se­dem ti­soč ek­spo­na­tov z vse­ga sve­ta. Prav po­seb­no me­sto sem na­me­nil fo­si­lom, ki jih do­slej v Ha­lo­zah ni­smo kaj do­sti po­zna­li. Ne­kaj je bi­lo v pre­te­klo­sti naj­de­nih v oko­li­ci Bor­la in Za­vr­ča, a teh je bi­lo ma­lo, zdaj­šnje najd­be pa nav­du­šu­je­jo, več sto jih je. Med fo­si­li je vi­de­ti ču­do­vi­te pri­mer­ke ra­znih školjk in pol­žev, od­lo­mlje­nih zob še ne­zna­ne ri­be, naj­ver­je­tne­je tu­di spu­žve. Za ka­te­re vr­ste ži­va­li gre, bo­do po­sku­ša­li ugo­to­vi­ti stro­kov­nja­ki, a bo to ne­kaj ča­sa tra­ja­lo," na­po­ve­du­je Pod­gor­šek, ki je v za­dnjih me­se­cih raz­i­skav od­kril tu­di ta­ko ime­no­va­ne UV-kri­sta­le.

Ti mi­ne­ra­li pod ul­tra­vi­jo­lič­no sve­tlo­bo za­sve­ti­jo, raz­la­ga zbi­ra­telj: "Flo­u­re­sci­ra­jo, kot bi ime­li v se­bi luč­ko, in to v raz­lič­nih bar­vah, vsak na svo­ji va­lov­ni dol­ži­ni. Naj­bolj flo­u­re­scen­tni mi­ne­ra­li iz vse Slo­ve­ni­je

Za­dnje­ga od treh le­to­šnjih po­go­vo­rov o Ptuj­ča­nih, ki so so­u­stvar­ja­li ži­vlje­nje v me­stu, so v do­mi­ni­kan­skem sa­mo­sta­nu po­sve­ti­li An­to­nu Hor­va­tu (1939 -2013), glas­be­ni­ku, pro­fe­sor­ju in di­ri­gen­tu. Gre za vi­dno glas­be­no oseb­nost, ki je med dru­gim vo­di­la Glas­be­no šo­lo Ka­ro­la Pa­hor­ja, od le­ta 1968 pa je bil Horvat tu­di di­ri­gent me­stne god­be na pi­ha­la. Ta je po nje­go­vi za­slu­gi pre­ra­sla v vr­hun­ski pi­hal­ni or­ke­ster. Pod nje­go­vim men­tor­stvom so se ka­li­li šte­vil­ni ka­ko­vo­stni in tu­di med­na­ro­dno uve­lja­vlje­ni ptuj­ski glas­be­ni­ki. V po­go­vo­ru so so­de­lo­va­li glas­be­na zgo­do­vi­nar­ka dr. Dar­ja Ko­ter, rav­na­telj ptuj­ske glas­be­ne šo­le Šte­fan Pe­tek, di­ri­gent ptuj­skih god­be­ni­kov Fre­di Si­mo­nič in dol­go­le­tna god­be­ni­ka Stan­ko Me­no­ni in Mar­jan Ro­gi­na. Po­go­vor je po­ve­zo­va­la ume­tno­stna zgo­do­vi­nar­ka Lea Lam­pret. (dlž)

bo­do spo­zna­li še ne­kaj ča­rov­nij in ča­rov­ni­ških tri­kov. (dlž) so prav v Ha­lo­zah in to je za vse nas pra­vo od­kri­tje."

V Pod­gor­škov mu­zej Pan­gea le­tno pri­de oko­li 500 obi­sko­val­cev, več kot po­lo­vi­ca med nji­mi je tuj­cev z vse­ga sve­ta, pri­ha­ja­jo pa tu­di osnov­no­šol­ci, di­ja­ki in štu­den­tje. Zbir­ko je Pod­gor­šek za­sno­val ta­ko, da pri­te­gne ti­ste, ki o to­vr­stnih najd­bah ne ve­do kaj do­sti, in ti­ste, ki jim vi­de­no po­ma­ga v nji­ho­vih raz­i­sko­val­nih pro­jek­tih.

Pri nas je to­vr­stno zbi­ra­telj­stvo ho­bi zgolj pe­šči­ce za­ne­se­nja­kov, do­da­ja so­go­vor­nik. Dru­ga­če je v sve­tu, kjer je ve­čje tu­di za­ni­ma­nje za ge­o­lo­gi­jo. Vse od­kri­to, do­da­ja Vi­ljem Pod­gor­šek, je pre­se­ne­če­nje tu­di zanj in svet Ha­loz od­kri­va v še pov­sem ne­zna­ni lu­či na­rav­ne­ga bo­ga­stva.

Fo­to: Sla­vi­ca PIČERKO PEKLAR

Vi­ljem Pod­gor­šek s tro­fej­no najd­bo iz Ha­loz

Fo­to: Ka­ro­li­na PUTAREK

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.