Dru­go­ra­zre­dni

Opo­zar­ja­mo na ne­ga­tiv­ne po­sle­di­ce za­pi­ra­nja po­slo­val­nic in in­sti­tu­cij v od­roč­nej­ših kra­jih

Vecer - - FRONT PAGE - To­maž Ranc Roz­ma­ri Pe­tek Ti­mo­tej Mi­la­nov Dar­ja Luk­man Žu­nec

Na­po­ve­da­no za­pr­tje po­slo­val­nic NLB v ne­ka­te­rih od­roč­nej­ših kra­jih po Slo­ve­ni­ji je na še po­seb­no oster od­ziv na­le­te­lo na Ko­ro­škem, a tu­di v Po­mur­ju in Po­drav­ju. Gre za le ene­ga v ni­zu ukre­pov, ki vo­di­jo v cen­tra­li­za­ci­jo in zmanj­ša­nje do­sto­pno­sti dr­ža­vlja­nov do za­nje po­memb­nih in­sti­tu­cij. Ko­ro­ška je ta­ko v za­dnjih le­tih iz­gu­bi­la po­li­cij­sko upra­vo in še vsaj se­dem na­sle­dnjih re­gij­skih iz­po­stav šir­še­ga po­me­na, od ca­rin­ske­ga ura­da Dra­vo­grad do ob­moč­ne eno­te ve­te­ri­nar­ske upra­ve in re­gij­ske­ga cen­tra za ob­ve­šča­nje. V Po­drav­ju opo­mi­nja­jo na na­po­ve­da­no pri­po­ji­tev ptuj­ske­ga okro­žne­ga so­di­šča ma­ri­bor­ske­mu, na uki­ni­tev ge­o­det­ske upra­ve ali na ti­ho se­li­tev sa­mo­stoj­nih in­špek­cij­skih služb pod upra­vo ma­ri­bor­skih. "Slo­ve­ni­ja je še kot re­pu­bli­ka v Ju­go­sla­vi­ji za­sno­va­la po­li­cen­trič­ni mo­del pro­stor­ske­ga ra­zvo­ja. To med dru­gim po­me­ni, da mo­ra za­go­ta­vlja­ti čim bolj urav­no­te­že­no po­kri­tost s sto­ri­tva­mi za pre­bi­val­stvo," je po­ve­dal ar­hi­tekt in ur­ba­nist Mar­ko Pe­ter­lin. A te­ga ci­lja se slo­ven­ska dr­žav­na po­li­ti­ka ne za­ve­da. Na fo­to­gra­fi­ji zbi­ra­nje pod­pi­sov pro­ti za­pr­tju po­slo­val­ni­ce NLB v Čr­ni na Ko­ro­škem.

Ko­ro­šcem je že dol­go ja­sno, da ve­li­ke pa­ro­le o skla­dnem re­gi­o­nal­nem ra­zvo­ju ne šte­je­jo prav do­sti. Od osa­mo­svo­ji­tve je re­gi­ja iz­gu­bi­la šte­vil­ne in­sti­tu­ci­je, za ne­ka­te­re od njih si je bolj gla­sno pri­za­de­va­la, za dru­ge manj. Po­se­bej gla­sno je bi­lo ob uki­ni­tvi Po­li­cij­ske upra­ve le­ta 2011 – ob slo­ve­nj­gra­ški še kr­ške in po­stojn­ske v ča­su Pa­hor­je­ve vla­de –, ko so pro­te­sti­ra­li ta­ko žu­pa­ni, sin­di­ka­ti, sko­raj ce­lo ne­pri­di­pra­vi, ven­dar je oblast osta­la ne­o­maj­na. Kri­ti­ki uki­ni­tve še da­nes opo­zar­ja­jo, da to po­me­ni manj jav­ne var­no­sti in da so se de­ni­mo Av­strij­ci po uki­ni­tvi vr­ni­li na sta­ri mo­del - da po­li­ci­ja v manj­ših oko­ljih eno­stav­no mo­ra bi­ti, ker je le ta­ko po­ve­za­na z lju­dmi, če že­li učin­ko­vi­to opra­vlja­ti po­slan­stvo. Po­li­cij­ski vrh se­ve­da tr­di dru­ga­če, ka­dro­vsko sti­sko in manj­šo po­kri­tost te­re­na si­cer pri­zna­va – ven­dar so­raz­mer­no po vsej dr­ža­vi.

Re­gi­ja je ta­ko v le­tih var­če­va­nja ob po­li­ci­ji iz­gu­bi­la še vsaj se­dem na­sle­dnjih re­gij­skih iz­po­stav šir­še­ga po­me­na: po­velj­stvo pe­ho­tne­ga pol­ka Slo­ven­ske voj­ske Oti­ški Vrh, vo­ja­šni­co Bu­kov­je; ca­rin­ski urad Dra­vo­grad; dra­vo­graj­sko ob­moč­no eno­to ve­te­ri­nar­ske upra­ve, re­gij­ski cen­ter za ob­ve­šča­nje, upra­vo za obram­bo v Slo­venj Grad­cu; upra­vo RS za jav­na pla­či­la, urad Ra­dlje ob Dra­vi in or­ga­ni­za­cij­sko eno­to NLB za po­dro­čje go­spo­dar­stva v Slo­venj Grad­cu.

Za­kaj sploh sa­ni­ra­mo ban­ke

Zdaj so oči­tno na vr­sti ban­čna oken­ca NLB v Čr­ni, ki naj bi jih za­pr­li 3. de­cem­bra, in še v 14 po­slo­val­ni­cah dru­gje po dr­ža­vi, kar za po­de­že­lje in sta­rej­še, ki ni­so va­je­ni e-ban­čni­štva, po­me­ni ka­ta­stro­fo. Tu­di dr­žav­ne ban­ke (si­cer sa­ni­ra­ne z de­nar­jem dav­ko­pla­če­val­cev) so res­da sa­mo igral­ci na tr­gu, na ka­te­rem se bo­de­jo s kon­ku­ren­co, ven­dar no­si­jo upra­ve in nji­ho­vi la­stni­ki (dr­ža­va) pri ta­kih od­lo­či­tvah po­seb­no od­go­vor­nost, ker ta­ko ogro­ža­jo jav­ni in­te­res. Sa­mo po­slov­ni kri­te­ri­ji pri NLB, ki so jo sa­ni­ra­li tu­di čr­njan­ski dav­ko­pla­če­val­ci, kot kri­te­ri­ja se ome­nja­ta do­no­snost in mi­ni­mal­ni ob­seg po­slo­va­nja, iz­pa­de­jo ne­mo­ral­no.

"Ve­dno je sla­bo, če oko­lje kaj iz­gu­bi, vse­ka­kor pa po vse že ne bo­mo mo­gli v Lju­blja­no," je skru­še­no de­jal Aljaž Ver­hov­nik, vod­ja

mla­din­ske ini­ci­a­ti­ve za tre­tjo os. Uki­nja­nje in­sti­tu­cij po­me­ni nov ko­rak k cen­tra­li­za­ci­ji. "Po de­fi­ni­ci­ji je de­cen­tra­li­za­ci­ja pre­nos obla­sti na niž­jo te­ri­to­ri­al­no ra­ven upra­vlja­nja, saj s tem pri­bli­ža­mo in po­hi­tri­mo po­stop­ke dr­ža­vlja­nom, na do­lo­če­nem te­ri­to­ri­ju pa po­ve­ča­mo av­to­no­mi­jo," raz­mi­šlja ci­vil­na ini­ci­a­ti­va in pov­sem ena­ko je pri sto­ri­tvah, kot je ban­čni­štvo. Vsa­ka iz­gu­ba re­gij­sko po­memb­ne usta­no­ve ali sto­ri­tev po­me­ni tu­di iz­gu­bo de­lov­nih mest in po­ve­ča­nje stro­škov za dr­ža­vlja­ne, od­več­ne po­ti, beg mo­žga­nov in mi­gra­ci­je v cen­tre. Le za­kaj bi šam­pi­on­ka Ti­na Ma­ze ži­ve­la v Čr­ni, kjer ne mo­re ni­ti na ban­ko?

Si­ro­ma­še­nje druž­be­ne­ga tki­va

"Ob vsem nav­du­še­nju ob usta­no­vi­tvi sa­mo­stoj­ne Slo­ve­ni­je žal Ko­ro­šci ugo­ta­vlja­mo, da smo, zla­sti Me­ži­ška do­li­na, za­če­li iz­gu­blja­ti stva­ri, ki so bi­le pred tem sa­mo­u­mev­ne. Za­me je to si­ro­ma­še­nje so­ci­al­ne­ga ži­vlje­nja," pra­vi po­li­to­log, nek­da­nji di­rek­tor Ljud­ske uni­ver­ze Franc Ju­ri­čan.

Svež pri­mer, ki se do­ti­ka Me­ži­ške in Zgor­nje­dra­vske do­li­ne, je tu­di ta, da sta ob za­dnji re­or­ga­ni­za­ci­ji cen­trov za so­ci­al­no de­lo, šte­vi­lo se je zmanj­ša­lo z 62 na 16, ra­ven­ski in ra­delj­ski cen­ter spo­ji­la s cen­trom v Slo­venj Grad­cu, s spo­ji­tvi­jo pa se je tja uma­knil tu­di se­dež cen­tra. Bliž­je lju­dem? Eden red­kih uspe­šnih pri- me­rov, kjer so Rav­ne uspe­le osta­le na vi­so­ki rav­ni, je Ko­ro­ški ga­sil­ski za­vod Rav­ne s po­klic­ni­mi ga­sil­ci, za­vod ga­sil­cev, a tu­di zanj se je bi­lo tre­ba moč­no bo­ri­ti.

Iz ob­či­ne Čr­na so na NLB in vrh dr­žav ob za­dnjem pri­me­ru na­slo­vi­li oster pro­test pro­ti uki­ni­tvi ban­čne po­slo­val­ni­ce, žu­pa­ni vseh pet­naj­stih ob­čin, v ka­te­rih na­me­ra­va ban­ka za­pre­ti po­slo­val­ni­ce, pa za pri­ho­dnjo sre­do na­po­ve­du­je­jo sku­pno ti­skov­no kon­fe­ren­co, na ka­te­ri bo­do jav­nost se­zna­ni­li z na­dalj­nji­mi ukre­pi.

Cen­tra­li­za­ci­ja pu­šča sle­di

Ko­ro­ška se­ve­da ni edi­na re­gi­ja s te­mi pro­ble­mi. V Po­mur­ju se je pro­ces cen­tra­li­za­ci­je v ban­čni in po­štni de­jav­no­sti od­ra­zil že pred le­ti. V okvi­ru ra­ci­o­na­li­za­ci­je po­štne mre­že so ta­ko za­pr­li več po­mur­skih po­slo­val­nic, ta­ko so na­pro­daj nek­da­nje po­štne po­slo­val­ni­ce v Ma­li Ne­de­lji, Mač­kov­cih, Ko­bi­lju in Ša­lov­cih, uspe­li pa so pro­da­ti pro­sto­re nek­da­njih po­slo­val­nic na Ho­do­šu in Can- ko­vi, kjer je pro­sto­re ku­pil do­ma­či pod­je­tnik, ki tu­di si­cer vo­di po­god­be­no po­što v kra­ju. Pr­va po­god­be­na po­šta v Po­mur­ju je si­cer za­če­la de­lo­va­ti že le­ta 2012 v Kri­žev­cih na Go­rič­kem - a je med­tem že pre­ne­ha­la de­lo­va­ti.

Šte­vil­ni za­po­sle­ni na po­štni upra­vi kot tu­di na NLB Mur­ski So­bo­ti so bi­li pre­me­šče­ni v Ma­ri­bor, so se pa v NLB od­lo­či­li, da bo­do za­pr­li po­slo­val­ni­ci v Kri­žev­cih in Gor­njih Pe­trov­cih. Tu­di No­va Kre­di­tna ban­ka Ma­ri­bor je ne­kaj ča­sa po zdru­ži­tvi z ban­ko Ra­i­ffe­i­sen za­pr­la pro­sto­re po­slo­val­ni­ce te ban­ke v Slom­ško­vi uli­ci v Mur­ski So­bo­ti in se od­lo­či­la za nji­ho­vo pro­da­jo.

Ko­mu mar za po­de­že­la­ne

Tu­di v spo­dnjem Po­drav­ju vsa­ko­krat, ko na­ne­se be­se­da na ra­ci­o­na­li­za­ci­jo, za­stri­že­jo z uše­si. Na­za­dnje, ko je bi­la la­ni na­po­ve­da­na pri­po­ji­tev okro­žne­ga so­di­šča ma­ri­bor­ske­mu, še pred tem, ko je bi­la na spi­sku za uki­ni­tev de­ni­mo ge­o­det­ska upra­va in se je kr­či­la de­jav­nost davč­ne­ga ura­da. Ali ko so se sa­mo­stoj­ne in­špek­cij­ske služ­be na ti­ho se­li­le pod upra­vo ma­ri­bor­skih. Ra­ci­o­na­li­za­ci­ja v dr­žav­ni upra­vi pa je manj­še kra­je spra­vi­la ob ve­či­no ura­dnih ur ali pa so jih po­ne­kod tu­di za­pr­li, kot raz­o­ča­ra­no ugo­ta­vlja upo­ko­jen­ski funk­ci­o­nar Edi Kup­čič iz An­dra­ža v Slo­ven­skih go­ri­cah: "Ka­ko si v Lju­blja­ni pred­sta­vlja­jo, da si lah­ko sta­rej­ši po­de­žel­ski člo­vek, ki je do­slej ure­jal za­de­ve na ma­tič­nem ura­du v svo­jem kra­ju, sploh pri­vo­šči pot na Ptuj ob vse manj­šem šte­vi­lu jav­nih av­to­bu­snih li­nij. Ko pri­de na Ptuj, je tam za po­vrh še so­o­čen s ča­ka­njem in gne­čo." Ve­li­ko ne­go­do­va­nja in pro­te­stov je bi­lo v po­de­žel­skih kra­jih na­za­dnje za­ra­di uki­nja­nja po­št in ban­čnih po­slo­val­nic. Pri po­štah so bi­li za­ra­di ri­go­ro­zne ome­ji­tve ur po­slo­va­nja naj­gla­snej­ši v Že­ta­lah, pa v Cir­kov­cah in Po­dleh­ni­ku. Da po­sta­ja­jo dr­ža­vlja­ni ni­ti ne več dru­ge­ga re­da, pač pa kar tre­tje­ga, so gla­sno opo­zo­ri­li žu­pa­ni ob­čin Spo­dnje­ga Po­drav­ja. In se vpra­ša­li, ka­ko naj sploh za­sta­vi­jo ra­zvoj, če dr­ža­va lju­dem po­ši­lja ta­ko sla­be si­gna­le.

Le za­kaj bi Ti­na Ma­ze ži­ve­la v Čr­ni, kjer ne mo­re ni­ti na ban­ko? Ko je bi­lo NLB tre­ba sa­ni­ra­ti iz pro­ra­ču­na, vod­stva ban­ke dav­ko­pla­če­val­ci iz Čr­ne ni­so mo­ti­li. Žu­pa­ni pet­naj­stih ob­čin, v ka­te­rih na­me­ra­va NLB za­pre­ti po­slo­val­ni­ce, bo­do o na­dalj­njih ukre­pih spre­go­vo­ri­li v sre­do. Vsa­ka iz­gu­ba po­memb­nih usta­nov ali sto­ri­tev za po­de­že­lje po­me­ni iz­gu­bo de­lov­nih mest, od­več­ne po­ti in beg mo­žga­nov.

Fo­to: Ur­ška POLANC

Var­če­val­ci v Čr­ni na Ko­ro­škem se ču­ti­jo po­ni­ža­ne za­ra­di ško­dlji­ve na­me­re.

Fo­to: Na­ta­ša JUHNOV

Tu­di po­slo­val­ni­ca NLB v Gor­njih Pe­trov­cih je na se­zna­mu za "od­strel".

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.