Do­stop do in­sti­tu­cij je bi­stve­ne­ga po­me­na

O pro­ble­ma­ti­ki ne­e­na­ko­mer­ne­ga pro­stor­ske­ga ra­zvo­ja smo go­vo­ri­li z ar­hi­tek­tom in ur­ba­ni­stom Mar­kom Pe­ter­li­nom, di­rek­tor­jem In­šti­tu­ta za po­li­ti­ke pro­sto­ra

Vecer - - V ŽARIŠČU - Ur­ban Čer­vek

Ka­ko ko­men­ti­ra­te no­vi­ce o za­pi­ra­nju ban­čnih po­slo­val­nic v od­roč­nej­ših kra­jih po Slo­ve­ni­ji? Kot ka­že, gre za splo­šen trend, saj so lju­di v pre­te­klo­sti raz­o­ča­ra­li že z za­pr­tjem po­štnih po­slo­val­nic, po­li­cij­skih po­staj … Do­sto­pnost do za lju­di po­memb­ne in­fra­struk­tu­re se zmanj­šu­je.

"To je iz­je­mno po­memb­na te­ma, ki pa je moč­no pod­ce­nje­na, raz­pra­va o tem je nuj­na. Osno­va pro­stor­ske po­li­ti­ke dr­ža­ve je, na ka­kšen na­čin dr­ža­va raz­po­re­ja in raz­me­šča jav­ne sto­ri­tve in ka­ko s tem vpli­va na pro­stor­ski ra­zvoj. Slo­ve­ni­ja je še kot re­pu­bli­ka v Ju­go­sla­vi­ji za­sno­va­la pro­stor­ski ra­zvoj na mo­de­lu po­li­cen­trič­ne­ga ra­zvo­ja. Kar med dru­gim po­me­ni, da mo­ra za­go­ta­vlja­ti čim bolj urav­no­te­že­no po­kri­tost s sto­ri­tva­mi za pre­bi­val­stvo. Zla­sti so to jav­ne sto­ri­tve; šol­stvo zdra­vstvo, do­stop do uprav­nih za­dev pa tu­di ko­mu­nal­na in go­spo­dar­ska in­fra­struk­tu­ra. Po­gre­ša­mo po­ve­za­vo med raz­lič­ni­mi po­li­ti­ka­mi na rav­ni dr­ža­ve. Po­ve­za­va pro­stor­ske po­li­ti­ke z dru­gi­mi re­sor­ni­mi po­li­ti­ka­mi, kot sta šol­stvo in zdra­vstvo, je ključ­na za

ka­ko­vost sto­ri­tev, ne gre pa po­za­bi­ti tu­di na pro­me­tno po­li­ti­ko in kon­cept lo­kal­ne sa­mo­u­pra­ve. Gre za po­li­tič­no od­lo­či­tev, s ka­kšno rav­njo sto­ri­tev že­li dr­ža­va po­kri­ti do­lo­če­no ob­mo­čje; ne­ka­te­re sto­ri­tve so za­go­to­vlje­ne na dr­žav­ni rav­ni, ne­ka­te­re na re­gi­o­nal­ni, med­ob­čin­ski in ob­čin­ski."

Za­kaj te ko­or­di­na­ci­je ni?

"Mor­da ob­sta­ja, a je ne vi­di­mo. Bo­di­si so uskla­je­va­nja na vi­so­ki po­li­tič­ni rav­ni ali pa so ne­for­mal­na. Na for­mal­ni rav­ni to ni vi­dno. Naj na­ve­dem pri­mer. Ko je dr­ža­va sno­va­la mre­žo ur­gen­tnih cen­trov, se ni nih­če vpra­šal, ka­kšen vpliv bo ime­la nji­ho­va mre­ža na pro­stor­ski ra­zvoj. Ko je OECD oce­nil, da ima­mo pre­več osnov­nih šol, ni­so po­mi­sli­li na vpliv, ki ga ima­jo šo­le na pro­stor­ski ra­zvoj. Do­stop do sto­ri­tev je bi­stve­ne­ga po­me­na za ka­ko­vost ži­vlje­nja. Ve­mo na pri­mer, da so upo­ko­jen­ci in mla­de dru­ži­ne naj­po­memb­nej­ši upo­rab­ni­ki zdra­vstve­nih sto­ri­tev, in prav te sku­pi­ne so tu­di naj­bolj od­vi­sne od jav­ne­ga pro­me­ta."

Ka­ko iz­bolj­ša­ti raz­me­re?

"Pro­stor­ski ra­zvoj bi mo­ral ime­ti vpliv na dru­ge od­lo­či­tve, am­pak to je pri tre­nu­tnem sta­nju za­ve­sti pri nas tež­ko pri­ča­ko­va­ti. Se­daj je do­je­ma­nje pro­stor­ske­ga ra­zvo­ja na rav­ni iz­da­ja­nja grad­be­nih do­vo­ljenj. Po­treb­na bi bi­la ve­čja ko­or­di­na­ci­ja med mi­ni­str­stvi, na ni­vo­ju vla­de. O teh vpra­ša­njih bi se mo­ra­lo več go­vo­ri­ti v jav­no­sti, saj ve­mo, da se po­li­ti­ka od­zo­ve na jav­no mne­nje." Na va­šem in­šti­tu­tu ste pred­sta­vi­li pri­me­re do­brih praks, ko so se ljud­je sa­mi or­ga­ni­zi­ra­li in s sku­pni­mi pre­vo­zi, na pri­mer, iz­bolj­ša­li do­sto­pnost in mo­bil­nost lju­di v od­roč­nih kra­jih. So ta­ke po­bu­de del re­ši­tve? "Gre za več kot le za ek­s­pe­ri­men­te ali po­sa­me­zne po­bu­de. Tu­di v jav­nem sek­tor­ju bi mo­ra­li bi­ti bolj na­gnje­ni k ino­vi­ra­nju, ek­s­pe­ri­men­ti­ra­nju. Kot sta­ra­jo­ča se druž­ba bo­mo ime­li vse več po­treb in vse manj de­nar­ja, to je dej­stvo. Za­to bi mo­ra­li is­ka­ti ino­va­tiv­ne re­ši­tve. Če pa ek­s­pe­ri­men­ti­ra­mo, mo­ra­mo ve­de­ti, kaj že­li­mo z ek­s­pe­ri­men­tom pre­ve­ri­ti in kaj bi lah­ko na­to vklju­či­li v sis­tem­ske re­ši­tve! Po­bu­de od spo­daj nav­zgor so ba­zen ino­va­cij, iz ka­te­re­ga bi se jav­ni sek­tor lah­ko ve­li­ko na­u­čil."

Mar­ko Pe­ter­lin Fo­to: Ar­hiv Ve­če­ra

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.