Ker je znam­ka na­ji­na, de­la­va z ve­se­ljem

Ob lju­bljan­skem te­dnu mo­de smo go­vo­ri­li s celj­ski­ma obli­ko­val­ka­ma o iz­zi­vih in kre­a­tiv­no­sti pri nju­nem de­lu

Vecer - - CELJSKO -

Ma­ti in hči Ur­ška in Mar­ti­na Ma­rolt v tr­go­vi­nah ni­sta na­šli obla­čil, ki bi ji­ma bi­la pov­sem prav. Ker sta po­dob­ne te­ža­ve opa­zi­li tu­di pri dru­gih, sta se od­lo­či­li iz­ko­ri­sti­ti svo­je zna­nje. Usta­no­vi­li sta znam­ko Mar­ti­se, ki se ukvar­ja pred­vsem z obli­ko­va­njem in ši­va­njem obla­čil po me­ri. Gra­di­ta jo na oseb­nem od­no­su s stran­ka­mi in na mo­di, pri­la­go­je­ni po­sa­me­zni­ku.

V pre­te­klo­sti ste obli­ko­va­li za dru­ge. Ka­ko je obli­ko­va­ti za­se in ka­ko za dru­ge?

Ur­ška: "Pri obli­ko­va­nju za dru­ge je več pra­vil in manj kre­a­tiv­no­sti. Če de­laš svo­jo ko­lek­ci­jo, pa je ve­li­ko kre­a­tiv­no­sti in de­taj­lov."

Pra­vi­te, da vam je re­al­na plat ži­vlje­nja obli­ko­val­ke bolj všeč od pred­stav. Ka­kšne so raz­li­ke?

Mar­ti­na: "Naj­prej sem mi­sli­la, da bom sa­mo ri­sa­la in se ukvar­ja­la z ma­te­ri­a­li. Zdaj pa je to manj­ši del po­kli­ca. Naj­bolj po­mem­ben, am­pak je še to­li­ko stva­ri zra­ven. K la­stni znam­ki spa­da ce­lo­stna zgod­ba, v ka­te­ro se mo­ram pre­cej po­gla­blja­ti, mar­ke­ting mi je ta­ko za­ni­miv, da mi je ta re­al­na stran še bolj všeč."

Kaj vas ve­se­li pri obli­ko­va­nju? Ur­ška: "Všeč mi je kre­a­tiv­nost, ra­da imam stran­ke, se po­go­var­jam in do­go­var­jam o no­vih mo­de­lih. Ze­lo sem ve­se­la, ko na­re­dim iz­de­lek, ki ga stran­ke ra­de no­si­jo. Je pa to pod­je­tje, za­to je ve­li­ko teh­nič­nih stva­ri – od na­ba­ve, mar­ke­tin­ga do pro­da­je."

Mar­ti­na: "Ker je znam­ka na­ji­na, vse to de­la­va z ve­čjim ve­se­ljem, ra­ste z na­ma."

In do kod že­li­ta zra­sti?

Ur­ška: "Da po­sta­ne­va eno naj­bolj­ših, če ne naj­bolj­še pod­je­tje za iz­de­lo­va­nje obla­čil po me­ri v Slo­ve­ni­ji." Ka­kšna je kon­ku­ren­ca?

Ur­ška: "Ne­ka­te­ri pri­de­jo k na­ma, dru­gi gre­do dru­gam. Te­ga ne mo­reš spre­me­ni­ti. Mid­ve de­la­va no­slji­ve in hva­le­žne iz­del­ke, ki jih člo­vek rad oble­če."

Mar­ti­na: "Dru­gi obli­ko­val­ci pa ima­jo svo­je zgod­be. Med sa­bo se ra­zu­me­mo in pod­pi­ra­mo. Če bi stran­ki bolj ustre­zal drug obli­ko­va­lec, jo po­šlje­mo tja. To ni kon­ku­ren­ca – več ko nas je, bliž­je bo­mo lju­dem in bolj si bo­do že­le­li ku­po­va­ti iz­del­ke slo­ven­skih obli­ko­val­cev."

Je to glav­ni cilj slo­ven­ske­ga mo­dne­ga obli­ko­va­nja?

Ur­ška: "Za­go­to­vo je cilj po­ka­za­ti, da tu­di slo­ven­ski obli­ko­val­ci lah­ko na­re­di­mo ze­lo do­bre iz­del­ke. Da lju­dje po­no­sno no­si­jo na­ša obla­či­la. Te­ga pred le­ti ni bi­lo, zdaj pa se že ka­že." Kje pa bi lju­dem mo­ra­li pri­ti na­pro­ti obli­ko­val­ci? Se­ve­da gre za uni­ka­tne iz­del­ke, roč­no iz­de­la­vo, za tem je ve­li­ko de­la. Am­pak za mar­si­ko­ga so ti iz­del­ki ver­je­tno pre­dra­gi. Mar­ti­na: "Tež­ko bi bi­li ce­nej­ši, če že­li­mo, da so se­ši­ti v Slo­ve­ni­ji in v pod­je­tju, ki za­go­ta­vlja pla­čo za­po­sle­nim in jim pla­ču­je pri­spev­ke." Ur­ška: "Pri nas se za vsak kos po­se­bej pri­pra­vi kroj, upo­šte­va­jo se te­le­sne me­re, vsa­ka tka­ni­na se pre­iz­ku­si, pre­li­ka, vse je roč­no. Za en kos po­tre­bu­ješ vsaj šest­krat to­li­ko ča­sa kot v se­rij­ski in av­to­ma­ti­zi­ra­ni iz­de­la­vi. Ni pri­mer­ja­ve. Za­to je pri nas moč­no vklju­če­na kre­a­tiv­nost. Ko­si so uni­ka­tni, tren­do­vski, na­re­je­ni po me­ri. Tu­di se­rij­ska pro­i­zvo­dnja bi bi­la draž­ja s to­li­ko de­taj­li."

Ve­li­ko­krat sli­ši­mo, ka­kšna je Di­or­je­va ali Gucci­je­va žen­ska. Ver­je­tno se je z nji­mi tež­je po­i­sto­ve­ti­ti že za­to, ker ži­vi­mo v dru­gač­nem oko­lju. Ka­ko mo­do na­re­di­ti bolj do­sto­pno?

Mar­ti­na: "Rav­no za­to de­la­va za vsa­ko žen­sko po­se­bej. Vsa­ka na svoj na­čin spre­mlja mo­do. Kot mo­dni obli­ko­val­ki mo­ra­va za­ču­ti­ti žen­sko, nje­no raz­mi­šlja­nje, ži­vljenj­ski stil, kaj ji je všeč, v čem se do­bro po­ču­ti. Na pod­la­gi te­ga sve­tu­je­va, kaj od mo­dnih tren­dov bi bi­lo pri­mer­no za njo. Naj­bolj sva za­do­volj­ni, ko je v na­ji­nih obla­či­lih bolj sa­mo­za­ve­stna, a ohra­nja svo­je bi­stvo."

Pra­vi­ta, da so va­ji­na obla­či­la v ko­ra­ku z mo­dni­mi tren­di in hkra­ti no­slji­va več se­zon. Ka­kšna mo­ra to­rej bi­ti mo­da?

Ur­ška: "Mo­ra se nad­gra­je­va­ti. Da se lan­ski ko­si lah­ko kom­bi­ni­ra­jo z no­vi­mi, se osve­ži­jo z no­vo bar­vo, sil­hu­e­to."

Mar­ti­na: "Iz­ha­ja­ti je tre­ba iz re­al­nih pri­me­rov. Tu­di mid­ve no­si­va svo­je sta­re ko­se. Am­pak ko do­daš kaj no­ve­ga, lah­ko sta­re hla­če še ve­dno na­re­diš mo­dne. Tu­di ko stran­ke obla­či­lo vi­di­jo na člo­ve­ku, si po­go­sto že­li­jo po­dob­ne stva­ri." Sta to­rej sa­mi svoj obraz? Mar­ti­na: "Ja, ta­ko naj­bolj vi­diš, kaj je v re­du in kaj ne. Ali je pre­vi­sok pas, pre­ši­rok kroj, na­pa­čen pre­rez, ali se ma­te­ri­al ob­ne­se.

Ur­ška: "In po­tem lah­ko su­ve­re­no po­nu­diš na­prej."

Obli­ku­je­ta žen­ska in mo­ška obla­či­la – kaj so glav­ne raz­li­ke v obli­ko­va­nju?

Mar­ti­na: "Pri mo­ških je vse bolj do­lo­če­no. Mo­ške stran­ke že­li­jo zla­sti po­slov­ne oble­ke. Tu pa so kro­ji in obli­ke usta­lje­ni. Kot obli­ko­va­lec se lah­ko po­i­graš le z bar­va­mi in de­taj­li."

Co­co Cha­nel je re­kla, da bi vsa­ka žen­ska mo­ra­la ime­ti v oma­ri ma­lo čr­no oble­ko. Kaj pa vi­d­ve pra­vi­ta – za žen­ske in za mo­ške?

Mar­ti­na: "Za žen­sko – hla­če, ki so v skla­du z nje­nim ži­vljenj­skim sti­lom in se v njih su­per po­ču­ti. Za mo­ške­ga pa oble­ka, ki mu je či­sto prav."

Fo­to: Mar­ti­se

Ur­ška in Mar­ti­na Ma­rolt sta ma­lo čr­no oble­ko na­do­me­sti­li s hla­ča­mi.

Fo­to: Roz­ma­ri PE­TEK

Ka­me­rat za ti­ste ve­lenj­ske ob­ča­ne, ki ne mo­re­jo upo­ra­blja­ti Lo­kal­ca.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.