Da­vo­rin Kra­čun,

Sre­dnje­roč­ne ci­lje ure­ja­nja jav­nih fi­nanc do­hi­te­va­mo, a to še ne po­me­ni, da pre­vi­dnost pri po­ra­blja­nju ne osta­ja nu­ja, če naj jav­ne fi­nan­ce tu­di osta­ne­jo vzdr­žne, pri­po­ro­ča pr­vi mož fi­skal­ne­ga sve­ta

Vecer - - FRONT PAGE -

pred­se­dnik fi­skal­ne­ga sve­ta: "Kri­zo bi pri­mer­jal s pro­me­tno ne­sre­čo. Tu­di pro­me­tne ne­sre­če ne na­po­ve­mo, am­pak se zgo­di. Se­ve­da pa se ji lah­ko iz­o­gne­mo s pa­me­tno vo­žnjo ali pa po­sle­di­ce omi­li­mo vsaj z do­bro opre­mo."

Ma­ja Či­bej, iz­vr­šna di­rek­to­ri­ca Be­ti: "Za­dnje ča­se je pre­cej raz­šir­je­no tu­di raz­mi­šlja­nje: kdor si ne mo­re pri­vo­šči­ti teh (viš­jih) plač, naj pač pro­pa­de. Pa si kot dr­ža­va res lah­ko pri­vo­šči­mo ozi­ro­ma že­li­mo, da za­pre­mo še za­dnje de­lov­no in­ten­ziv­ne to­var­ne in mor­da iz­gu­bi­mo nuj­na in za­dnja zna­nja ne­ke de­jav­no­sti? Se je kdo vpra­šal, kje se na­ha­ja­jo te to­var­ne in ko­ga za­po­slu­je­jo? Bo na­ših 165 za­po­sle­nih s pov­preč­no sta­ro­stjo 48 let, od te­ga 100 žensk, res ta­ko lah­ko na­šlo dru­go za­po­sli­tev? Kaj se zgo­di, ko mi­ni­stri­ca ko­nec ja­nu­ar­ja ob­ja­vi dvig mi­ni­mal­ne pla­če? Za pod­je­tja z niz­ko do­da­no vre­dno­stjo, de­lov­no in­ten­ziv­na, s pov­preč­no pla­čo pre­cej pod slo­ven­skim pov­pre­čjem, kot smo sa­mi in kar ne­kaj dru­gih v te­ks­til­ni pa­no­gi, ve­li­ko. Po­me­ni, da mo­ra­mo v dveh te­dnih pri­la­go­di­ti na­še na­čr­te. Da mo­ra­mo sred­stva pre­u­sme­ri­ti v pla­če in zmanj­ša­ti ali ce­lo uki­ni­ti in­ve­sti­ci­je in ra­zvoj. /.../ Pod­je­tja, ki se bo­ri­jo za pla­če svo­jih in­že­nir­jev, so do­bro or­ga­ni­zi­ra­na in sli­ša­na: 'Viš­ji ne­to, is­ti bru­to.' Zah­te­ve po ko­rek­ci­jah v sme­ri viš­je­ga ne­ta za mi­ni­mal­no in dru­ge pod­pov­preč­ne pla­če pa so bolj red­ko iz­ra­že­ne, pa so vse­bin­sko ena­ko smi­sel­ne. To, da de­lo­da­jal­ca 4,5-od­sto­tni dvig mi­ni­mal­ne pla­če sta­ne 62 evrov, ne­to pa de­la­vec prej­me le 25 evrov viš­je iz­pla­či­lo, je pač manj zna­no, a še ka­ko po­memb­no dej­stvo. /.../ Ne že­lim raz­pra­vlja­ti o sa­mi vi­ši­ni mi­ni­mal­ne pla­če, ali je ta ustre­zna ali ne. Za­go­to­vo je ne­u­stre­zno raz­mer­je med vi­ši­no mi­ni­mal­ne pla­če in so­ci­al­no po­mo­čjo, saj spod­bu­ja ne­ak­tiv­nost ter de­lo na čr­no. Znan­ka je med do­pu­stom bi­va­la v apart­ma­jih, ki jih je ' la­stni­ca' pre­pi­sa­la na si­na, sa­ma pa ži­vi od so­ci­al­ne po­mo­či. Prav ta­ko je ver­je­tno tve­ga­nje re­všči­ne pri ne­to pre­jem­ku 600 evrov dru­gač­no pri ne­kom, ki v Lju­blja­ni pla­ču­je na­je­mni­no za sta­no­va­nje, ali pa ži­vi v la­stni hi­ši z vr­tom in goz­dom v oko­li­ci Me­tli­ke. Ali je smi­sel­no za­go­var­ja­ti se­da­nji mo­del mi­ni­mal­ne pla­če za vse pa­no­ge in vse re­gi­je?" ( jz)

Fi­nanč­ni mi­ni­stri evro­o­b­mo­čja so prav­kar pod­pr­li Evrop­sko ko­mi­si­jo (EK), ki od Ita­li­je zah­te­va, da do 13. no­vem­bra "pro­ra­čun ljud­stva" za­me­nja z no­vim pro­ra­čun­skim na­čr­tom, ki ne bo "brez pri­me­re" od­sto­pal od evrop­skih pra­vil. Slo­ve­ni­je ni­so ome­nja­li. Pi­smo, ki so ga iz Bru­slja za­ra­di osnut­ka pre­je­li, ne so­di v is­ti koš. "Bi­lo je zgolj ru­ti­na," pra­vi pred­se­dnik fi­skal­ne­ga sve­ta dr. Da­vo­rin Kra­čun. Rok za od­da­jo osnut­ka pro­ra­čun­ske­ga na­čr­ta se je iz­te­kel 15. ok­to­bra, Šar­če­va vla­da še ni ime­la no­ve­ga osnut­ka, za­to je po­sla­la EK sko­raj ena­ke­ga kot Ce­rar­je­va vla­da spo­mla­di. "V ča­su za­me­nja­ve vlad je ta­ko rav­na­nje spre­je­mlji­vo. Tež­ko je na­mreč pred­vi­de­ti, ka­ko bo ukre- pa­la no­va vla­da, no­va pa po­tre­bu­je za pre­mi­šlje­ne ukre­pe čas," po­ja­sni Kra­čun. In do­da: "Ta­ko tu­di s po­dat­ki osve­žen ok­to­br­ski pro­ra­čun­ski osnu­tek še ne pred­vi­de­va spre­mem­be po­li­tik ozi­ro­ma je še brez ukre­pov. Za­to je tre­ba čim prej pri­pra­vi­ti re­sen pro­ra­čun."

Za­kaj se mu­di?

"V le­tu 2019 po­te­če­jo še za­dnje ome­ji­tve pri jav­ni po­ra­bi iz zlo­gla­sne­ga Zu­j­fa. Če v le­tu 2019 ne bo ni­če­sar, kar bi vsaj ne­kaj teh ukre­pov na­do­me­sti­lo ali ohra­ni­lo v ve­lja­vi, bo­mo do­ži­ve­li pre­cej­šen skok jav­ne po­ra­be. S tem bo pri­šlo tu­di do od­da­lje­va­nja Slo­ve­ni­je od sre­dnje­roč­ne­ga fi­skal­ne­ga ci­lja. La­ni smo mu bi­li že ze­lo bli­zu, kar po­me­ni, da je bi­la do- "Kri­zo bi pri­mer­jal s pro­me­tno ne­sre­čo. Tu­di pro­me­tne ne­sre­če ne na­po­ve­mo, am­pak se zgo­di. Se­ve­da pa se ji lah­ko iz­o­gne­mo s pa­me­tno vo­žnjo ali pa po­sle­di­ce omi­li­mo vsaj z do­bro opre­mo. Vpra­ša­nje go­spo­dar­skih kriz pa je še bolj za­ple­te­no. V re­sni­ci ve­dno pri­de­jo ne­pri­ča­ko­va­no. Mar­sik­daj se raz­lič­ne na­pe­to­sti in ne­so­raz­mer­no­sti eno­stav­no sto­pi­jo in ne pre­ra­ste­jo v kri­zo, spet dru­gič na­sto­pi kri­za ne­na­do­ma. Za­to mo­ra­mo bi­ti jav­no­fi­nanč­no pri­pra­vlje­ni na to, da je lah­ko go­spo­dar­ska rast tu­di niž­ja, ne da bi to spra­vi­lo pod vpra­šaj de­lo­va­nje šir­še­ga sek­tor­ja dr­ža­ve, kot se je zgo­di­lo v Gr­či­ji, kjer so ne­na­do­ma ugo­to­vi­li, da po­treb ne mo­re­jo več po­kri­va­ti," je po­ja­snil, za­kaj se zdaj zla­sti po­li­ti­ki iz­o­gi­ba­jo ome­nja­nju be­se­de kri­za, pred­se­dnik fi­skal­ne­ga sve­ta Da­vo­rin Kra­čun. "Pri­sil­ni var­če­val­ni ukre­pi na­re­di­jo ogro­mno ško­de. Ko pri­de ta­ko da­leč, da so po­treb­ni, na­mreč pred ne­smi­sli ni mo­go­če po­be­gni­ti. Edi­no, kar nam te­daj pre­o­sta­ne, je, da se to­la­ži­mo, da je mo­go­če ko­rist ve­čja od pov­zro­če­ne ško­de, če­prav je lah­ko ko­rist ce­lo dvo­mlji­va. Za­to mo­ra­ta spo­što­va­nje fi­skal­nih pra­vil in do­bro upra­vlja­nje jav­ne­ga sek­tor­ja vna­prej pre­pre­či­ti, da bi se sploh zna­šli v si­tu­a­ci­ji, ko bi bi­li po­treb­ni pri­sil­ni var­če­val­ni ukre­pi. V učin­ko­vit in do­bro upra­vljan jav­ni sek­tor pa so­di tu­di ustre­zno na­gra­je­va­nje. Pro­blem na­sta­ne, če stro­ški za jav­ni sek­tor na­ra­šča­jo, pra­ve­ga učin­ka pa ni," je pre­pri­čan pred­se­dnik fi­skal­ne­ga sve­ta Da­vo­rin Kra­čun. se­da­nja kon­so­li­da­ci­ja jav­nih fi­nanc z vi­di­ka spo­što­va­nja fi­skal­nih pra­vil re­la­tiv­no uspe­šna."

Kaj bi jo lah­ko ogro­zi­lo?

"Tre­nu­tno smo spet so­o­če­ni z ve­li­ki­mi tve­ga­nji, ki jih mo­ra­mo zmanj­ša­ti z ukre­pi. Med­na­ro­dna tve­ga­nja, od umir­ja­nja go­spo­dar­ske ra­sti do sta­ra­nja pre­bi­val­stva in na­še­ga še kar pre­vi­so­ke­ga jav­ne­ga dol­ga, so objek­tiv­na. Do­ma­ča pa pred­sta­vlja­jo pre­ve­li­ki ape­ti­ti in da­leč pre­vi­so­ka pri­ča­ko­va­nja, ki so jih med dru­gim spod­bu­di­le tu­di po­li­tič­ne oblju­be v ko­a­li­cij­skem spo­ra­zu­mu. No, vla­da je že ne­kaj­krat iz­ja­vi­la, da je spo­ra­zum le usme­ri­tev in da bo spo­što­va­la fi­skal­na pra­vi­la."

Ji ver­ja­me­te?

"Lah­ko ji ver­ja­mem, am­pak vla­da se mo­ra od­zva­ti tu­di na dru­go tve­ga­nje. Na iz­si­lje­va­nje s stav­ka­mi. Ob teh sto­pnjah go­spo­dar­ske ra­sti so že­lje po dvi­gu plač v jav­nem sek­tor­ju vi­so­ke, sin­di­ka­ti bi lah­ko iz­ko­ri­sti­li spo­zna­nje, da bo po­ten­ci­al­no šib­ka vla­da hi­tro po­pu­sti­la. Ob ta­kih tve­ga­njih je ve­dno mo­žen do­mač strel v ko­le­no. Pred­vsem pa je to tve­ga­nje re­al­no. Za­ra­di nje­ga bo tež­ko ob­dr­ža­ti pro­ra­čun­ske do­ku­men­te v okvi­ru fi­skal­ne­ga pra­vi­la."

Am­pak pro­ra­čun se v ča­su ra­sti pol­ni. In le­tos bo pre­jel še sko­raj pol mi­li­jar­de evrov di­vi­dend, mor­da tu­di vsaj to­li­kšno ku­pni­no za NLB. "Ku­pni­na ne gre v spro­tno po­ra­bo in v pro­ra­čun gre tu­di le del teh di­vi­dend, ti­ste iz po­slo­va­nja v te­ko­čem le­tu. A tu­di za­ra­di teh di­vi­dend sem lah­ko prej re­kel, da smo že ze­lo bli­zu sre­dnje­roč­ne­mu fi­skal­ne­mu ci­lju, struk­tur­ne­mu pre­sež­ku, ki zna­ša 0,25 od­stot­ka BDP. To­da v struk­tur­nem sal­du mo­ra­mo za­ra­di od­pr­te pro­i­zvo­dne vr­ze­li in ko­njunk­tu­re v go­spo­dar­stvu upo­šte­va­ti tu­di del, ki je po­sle­di­ca nad­pov­preč­ne go­spo­dar­ske ak­tiv­no­sti. Da bi lah­ko go­vo­ri­li ne le o struk­tur­nem rav­no­ves­ju, am­pak tu­di o struk­tur­nem ci­lju, bi mo­ral bi­ti po tre­nu­tno raz­po­lo­žlji­vih in­for­ma­ci­jah no­mi­nal­ni pre­se­žek med 500 in 600 mi­li­jo­ni evrov. Struk­tur­no rav­no­ves­je smo v le­tu 2017 že ime­li, do struk­tur­ne­ga ci­lja nam je manj­ka­lo le oko­li 100 mi­li­jo­nov evrov."

In za­kaj se po vsem po­ve­da­nem ta­ko ze­lo bo­ji­mo iz­dat­kov?

"Ker smo tu­di vi­so­ko za­dol­že­ni. V sla­bih ča­sih bi nam za­ra­di te­ga, ker ni­ma­mo re­zerv, tr­da pre­dla, če pa v do­brih ča­sih, ko so pri­li­vi res ve­li­ki, ne po­ra­bi­mo či­sto vse­ga, si ustvar­ja­mo s te­mi re­zer­va­mi ma­ne­vr­ski pro­stor."

Bi lah­ko s ku­pni­no za NLB zni­ža­li dolg pod 60 od­stot­kov BDP?

"S ku­pni­no bo­mo res zni­že­va­li dolg. To­da tu­di če bi ban­ko pro­da­li za mi­li­jar­do evrov, dol­ga ne bi po­memb­no zni­ža­li, saj zna­ša 32 mi­li­jard evrov. Pre­pri­čan sem, da je bolj kot zni­že­va­nje dol­ga smi­sel­no nje­go­vo kva­li­te­tno upra­vlja­nje. Da so to­rej ro­ki od­pla­če­va­nja dol­ga čim

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.