Pr­vi kre­ma­to­rij de­li Ra­den­ce

Lo­kal­ni po­slov­než v tem vi­di za­ni­mi­vo tr­žno ni­šo, na­spro­tni­ki se bo­ji­jo, da bi objekt ško­dil ugle­du kra­ja

Vecer - - FRONT PAGE - En ka­mi­on sko­zi Ra­den­ce oko­lje one­sna­ži bolj Na­spro­tni­ki od­lo­če­ni pre­pre­či­ti gra­dnjo

Lo­kal­ni po­slov­než v upe­pe­lje­va­nju umr­lih vi­di tr­žno ni­šo, a je na­le­tel na po­mi­sle­ke, da bi objekt ško­dil ugle­du kra­ja.

Po­slov­na ide­ja po­slov­ne­ža Ja­ne­za Ko­si­ja, ki že­li v Ra­den­cih po­sta­vi­ti kre­ma­to­rij, raz­bur­ja. Ne­ka­te­ri na­mreč me­ni­jo, da bi kre­ma­to­rij sla­bo vpli­val na po­do­bo tu­ri­stič­ne­ga kra­ja. Ko­si, po ro­du Ra­den­čan, ki ži­vi v Ro­žič­kem Vr­hu, je pod­je­tnik, ki je bil ne­koč tu­di so­la­stnik ter­mal­ne­ga ko­pa­li­šča v Ma­li Ne­de­lji. "Oči­tno ni­sem člo­vek, ki raz­mi­šlja kla­sič­no, tem­več ve­dno iščem no­ve re­ši­tve," pra­vi. Tak je bil po la­stnih be­se­dah že v ča­su Ju­go­sla­vi­je, ko je z na­je­mom ra­den­ske­ga le­tne­ga ko­pa­li­šča v nek­da­nji dr­ža­vi vzpo­sta­vil pr­vi pri­mer jav­ne­ga ko­pa­li­šča v za­seb­nem upra­vlja­nju. "Bo­lje se znaj­dem ob ne­na­va­dnih ide­jah, za­ra­di te­ga imam pri vsa­kem pro­jek­tu že v za­čet­ku te­ža­ve. V tem vi­dim tr­žno ni­šo. V Slo­ve­ni­ji sta sa­mo dva kre­ma­to­ri­ja in svoj­ci po­koj­nih mo­ra­jo vča­sih tu­di več kot te­den dni ča­ka­ti na ža­ro. Pod­je­tni­ki pač vse­po­vsod išče­mo po­slov­ne pri­lo­žno­sti." Kot še po­ja­sni, gre za objekt v ve­li­ko­sti sta­no­vanj­ske hi­še, ki po ar­hi­tek­tur­ni za­sno­vi ne bo iz- Ob na­me­ri za po­sta­vi­tev kre­ma­to­ri­ja v Ra­den­cih je za­ni­mi­vo po­gle­da­ti tu­di v bli­žnjo ob­či­no Apa­če, kjer so v Črn­cih pred šti­ri­mi le­ti za­gna­li Več­no za­ve­ti­šče - pr­vi kre­ma­to­rij za hi­šne lju­bljenč­ke v Slo­ve­ni­ji. Vo­di­ta ga Ta­nja Škor­janc in Bo­štjan Ma­tak. "Za to sem se od­lo­či­la po po­seb­ni iz­ku­šnji. Dva­najst let sem ime­la psa, po nje­go­vi smr­ti pa sem do­ži­ve­la šok, ko sem ga mo­ra­la pu­sti­ti pri ve­te­ri­nar­ju. Sa­ma ga v blo­ko­vskem na­se­lju v Fu­ži­nah ni­sem ime­la kje po­ko­pa­ti. Za­to sem za­če­la raz­i­sko­va­ti, kaj se zgo­di z ži­val­mi po nji­ho­vi smr­ti, in si že­le­la, da bi se lah­ko la­stni­ki bolj do­stoj­no po­slo­vi­li od svo­jih hi­šnih lju­bljenč­kov," po­ja­sni Škor­jan­če­va. Pri tem sta dve le­ti is­ka­la pro­stor, ki bi bil skla­den z za­ko­no­da­jo, hkra­ti je bi­lo tre­ba do­bi­ti do­vo­lje­nje ob­či­ne. Do­bi­la sta ga še­le, ko sta sve­tni­kom in žu­pa­nu pri­ne­sla iz­sled­ke ana­li­ze, ki so do­ka­zo­va­li, da objekt ne bo imel vpli­vov na oko­lje in da ne bo pro­i­zva­jal smra­da. Žu­pan ob­či­ne Apa­če Franc Pi­žmoht pra­vi, da so spr­va ime­li po­mi­sle­ke gle­de gra­dnje to­vr­stne­ga objek­ta, za­to so si pred spre­je­tjem od­lo­či­tve ogle­da­li po­do­ben objekt v Av­stri­ji in se pre­pri­ča­li, da ni­ma ne­ga­tiv­nih vpli­vov na oko­lje. "Ni­mam pa no­be­nih in­for­ma­cij o tem, ali za­de­va re­dno obra­tu­je." Škor­jan­če­va pra­vi, da se je pov­pra­še­va­nje po nji­ho­vih sto­ri­tvah od le­ta 2014 po­ve­če­va­lo vse do le­tos, ko sta­gni­ra, pri tem pa šte­vi­la upe­pe­li­tev ne na­va­ja. sto­pal. Ta­ko so po nje­go­vem mne­nju od­več stra­ho­vi, da bi s kre­ma­to­ri­jem od­ga­nja­li tu­ri­ste. V kre­ma­to­ri­ju je pred­vi­de­na ena sa­ma peč, in­ve­sti­ci­ja je oce­nje­na na mi­li­jon evrov. Ko­si že dve le­ti pri­pra­vlja pro­jekt, za­ra­di ka­te­re­ga bo­do iz­de­la­li tu­di štu­di­jo vpli­va na oko­lje, ki pa je še ni­so za­klju­či­li, ker še ni­so po­zna­li na­tanč­ne lo­ka­ci­je objek­ta. Se­daj ve­do, da naj bi bi­lo to na ob­čin­skih ze­mlji­ščih za ra­den­skim po­ko­pa­li­ščem, ki bi jih sam od­ku­pil, to­rej pre­cej od­da­lje­no od na­se­lja in zdra­vi­li­šča. "Objekt prak­tič­no ne bi imel ve­čjih vpli­vov na oko­lje od ti­stih, ki ji ima na­va­dna sta­no­vanj­ska hi­ša. Gle­de bo­ja­zni in go­vo­ric o mo­re­bi­tnem smra­du naj po­vem, da peč sta­ne 150 ti­soč evrov, kar 600 ti­soč evrov pa fil­tri. Že iz te­ga je raz­vi­dno, ka­kšna teh­no­lo­gi­ja sto­ji za tem. To- plo­ta bi bi­la to­rej edi­ni stran­ski pro­dukt te de­jav­no­sti, to za­go­ta­vlja­jo tu­di pro­i­zva­jal­ci." Od ene­ga upe­pe­lje­ne­ga tru­pla na kon­cu osta­ne­jo sa­mo tri­je ki­lo­gra­mi pe­pe­la, po­ja­sni Ko­si. Med ob­ča­ni pa je, kot po­ve Ko­si, že za­če­la kro­ži­ti ele­k­tron­ska po­šta z do­mnev­no štu­di­jo, ki naj bi do­ka­zo­va­la, da se pri upe­pe­lje­va­nju tru­pel s sre­br­ni­mi plom­ba­mi v zo­beh iz­lo­ča­jo ne­var­ni iz­pu­sti. "To po­ši­lja­jo lju­dje, ki mi­sli­jo, da so v Ra­den­cih po­memb­ni. Pre­ve­ril sem te na­ved­be in stro­kov­nja­ki so mi za­go­to­vi­li, da bi se plom­ba kve­čje­mu sta­li­la. Prav ta­ko ima­jo ne­ka­te­ri ta­kšne plom­be v ustih po več kot 50 let, pa za­to ne zbo­li­jo. En ka­mi­on, ki se pe­lje sko­zi Ra­den­ce, bolj one­sna­ži oko­lje kot upe­pe­lje­va­nje ene­ga tru­pla." Ko­si je pro­jekt pred­sta­vil tu­di na se­ji ob­čin­ske­ga sve­ta. Ra­den­ski pod­žu­pan in sve­tnik Aleš Ka­u­čič pra­vi, da so gle­de na pred­vo­lil­ni čas od­lo­ča­nje o za­de­vi pre­sta­vi­li v na­sle­dnji man­dat. Kljub od­mev­no­sti me­ni, da bi ga pod­pr­la ve­či­na sve­tni­kov, po­tem ko so sli­ša­li več po­drob­no­sti. Kre­ma­to­rij je že po­stal del pred­vo­lil­ne raz­pra­ve, saj se je re­ci­mo kan­di­dat So­ci­al­nih de­mo­kra­tov za žu­pa­na Emil Šmid v pro­gra­mu od­loč­no po­sta­vil pro­ti gra­dnji kre­ma­to­ri­ja. Na­spro­tu­je­jo mu tu­di v Tu­ri­stič­nem dru­štvu Ra­den­ci. "To ni­ka­kor ne spa­da v tu­ri­stič­ni kraj, kjer ho­če­mo tu­ri­stom po­nu­di­ti zdrav­je, do­bro hra­no in pi­ja­čo, za­go­to­vo pa ne se­ži­ga. Za po­tre­be lo­kal­ne­ga pre­bi­val­stva je do­volj bli­zu kre­ma­to­rij v Ma­ri­bo­ru," je kri­tič­na pred­se­dni­ca dru­štva Kar­men Kav­čič. Pre­pri­ča­na je, da bi imel kre­ma­to­rij iz­re­dno ne­ga­tiv­ne po­sle­di­ce. "Moj so­sed je pro­da­jal ne­pre­mič­ni­no v Ra­den­cih, imel je že kup­ca iz Nem­či­je, ko pa se je za­če­lo go­vo­ri­ti o kre­ma­to­ri­ju, je ta od­sto­pil od po­sla, če­prav sta že ime­la po­god­bo pri no­tar­ju. V ta­ko majh­nem kra­ju kre­ma­to­rij ni­ma kaj is­ka­ti, saj bo­do v tem pri­me­ru ce­ne ne­pre­mič­nin pa­dle še niž­je. Or­ga­ni­zi­ra­li bo­mo ci­vil­no ini­ci­a­ti­vo in iz­va­ja­li dr­ža­vljan­sko ne­po­kor­šči­no, če bo po­treb­no, upam pa, da pre­mo­re­mo še to­li­ko pa­me­ti, da nam ne bo tre­ba iti ta­ko da­leč."

Na očit­ke Ko­si od­go­var­ja z vpra­ša­njem: "Ste kdaj, pre­den ste šli na do­pust, pre­ve­ri­li, ali je v kra­ju, ka­mor ste na­me­nje­ni, tu­di kre­ma­to­rij? Ali pa ste mor­da iz ne­ke­ga kra­ja od­šli, po­tem ko ste iz­ve­de­li, da je tam tu­di kre­ma­to­rij? Pre­pri­čan sem, da ne bo imel kre­ma­to­rij no­be­ne­ga vpli­va na tu­ri­zem. Pre­bral sem tu­di, da bo­do sko­zi Ra­den­ce vo­zi­le ko­lo­ne mr­li­ških vo­zil. Tu­di če bi po­kri­li ce­lo­tno Po­mur­je, če­sar ne bo­mo, na tem ob­mo­čju umre­jo do štir­je lju­dje dnev­no, to­rej ne vem, o ka­kih ko­lo­nah go­vo­ri­jo. Gre sa­mo za strah pred ne­zna­nim," me­ni Ko­si. Do­da­ja, da kre­ma­to­rij prav ta­ko ni to­var­na de­nar­ja, kot si mor­da nek­do pred­sta­vlja, saj bi tra­ja­lo kar pre­cej ča­sa, da bi se mu in­ve­sti­ci­ja po­vr­ni­la.

Fo­to: Na­ta­ša JUHNOV

Kre­ma­to­rij je na­čr­to­van za ogra­jo v bli­ži­ni ra­den­ske­ga po­ko­pa­li­šča.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.