Kdo ima re­cept za Ptuj

De­vet žu­pan­skih kan­di­da­tov, med nji­mi je tu­di kan­di­dat­ka, je si­no­či raz­kri­lo, ka­ko si pred­sta­vlja­jo ra­zvoj Ptu­ja

Vecer - - FRONT PAGE - Sla­vi­ca Pi­čer­ko Pe­klar

Na od­ru me­stne­ga gle­da­li­šča na Ptu­ju je bi­lo si­no­či še eno od Ve­če­ro­vih so­o­čenj kan­di­da­tov za žu­pan­ske vo­li­tve, kjer se po od­ho­du Mi­ra­na Sen­čar­ja kar­te me­ša­jo na no­vo. Za ptuj­ski žu­pan­ski pre­stol se po­te­gu­je kar de­vet kan­di­da­tov in o pri­ho­dnjih iz­zi­vih me­sta so spre­go­vo­ri­li Ja­nez Ro­žma­rin (NSi), Igor Maj­nik ( Li­sta Ptuj je naš), Nu­ška Gaj­šek (SD), Šte­fan Če­lan (Li­sta dr. Šte­fa­na Če­la­na), Ro­bert Kri­ža­nič (Stran­ka mla­dih-Ze­le­ni Evro­pe), Go­razd Ore­šek ( Li­sta ZA Ptuj), Raj­ko Fajt (SDS), De­jan Do­kl (SMC) in An­drej Čuš (Li­sta An­dre­ja Ču­ša).

Če je ob­no­va sta­re me­stne tr­žni­ce ti­sta, ki še ve­dno raz­dva­ja, pa so kan­di­da­ti eno­tni o iz­gra­dnji juž­ne ptuj­ske ob­vo­z­ni­ce, za­go­var­ja­jo in­fra­struk­tur­ni ra­zvoj me­sta z oko­li­co, prav ta­ko po­sta­vi­tev ar­he­o­lo­ške­ga raz­sta­vi­šča. Manj so si edi­ni v raz­mi­šlja­njih, ka­ko oži­vi­ti sta­ro me­stno je­dro, da bo to pri­ja­zno do pre­bi­val­cev in obi­sko­val­cev.

Prav že dol­go na­po­ve­do­va­na za­po­ra sta­re­ga me­stne­ga je­dra v pri­ho­dnjem man­da­tu je ena od na­log, v ka­te­ro bo mo­ral ze­lo hi­tro za­gri- sti no­vi žu­pan ali žu­pa­nja. Se tu­ri­zem raz­vi­ja v pra­vo smer ali ima še ra­zer­ve?

Ena od tem je bi­la tu­di pro­da­ja Pe­ru­tni­ne Ptuj v po­ve­za­vi z za­po­sle­no­stjo in nje­ni­mi vpli­vi na oko­lje. Ob­či­na na od­lo­či­tev ni­ma vpli­va, bo pa ob­ču­ti­la po­sle­di­ce.

Ob de­snem obrež­ju re­ke Dra­ve, pod je­zom Ptuj­ske­ga je­ze­ra v No­vi va­si pri Mar­kov­cih, le­ži la­gu­na, ki že de­se­tle­tja vzne­mir­ja oko­li­ča­ne. V pre­te­klo­sti so se v la­gu­no ste­ka­le od­pa­dne vo­de iz Ki­dri­če­ve­ga, s Haj­di­ne in Ptu­ja ter vsaj iz dveh ve­čjih pod­je­tij (Ta­lu­ma in Pe­ru­tni­ne). Zdaj je tam do­ber me­ter de­be­la plast ne­var­nih use­dlin, ki v po­le­tnih me­se­cih pov­zro­ča­jo ne­pri­je­ten smrad in po­me­ni­jo tve­ga­nje za oko­lje. Po oce­nah stro­kov­nja­kov je v la­gu­ni čez 22 ti­soč ku­bič­nih me­trov use­dlin gni­jo­če­ga mu­lja. Do­ma­či­ni že le­ta opo­zar­ja­jo, da je la­gu­na eko­lo­ška ne­var­nost in tem­pi­ra­na bom­ba, ki ogro­ža nji­ho­vo zdrav­je. Kot že ne­kaj­krat pred vo­li­tva­mi je sa­na­ci­ja la­gu­ne spet ak­tu­al­no vpra­ša­nje, a se je ba­ti, da bo, kot v pre­te­klo­sti, osta­lo le pri opo­zar­ja­nju. V Ko­mu­nal­nem pod­je­tju Ptuj, ki upra­vlja s Cen­tral­no či­stil­no na­pra- vo na Ptu­ju, na vpra­ša­nje, ka­kšna je kva­li­te­ta od­pa­dne vo­de, ki se ste­ka v po­se­ben ja­rek in na­prej v la­gu­no, od tam pa v Dra­vo, od­go­var­ja­jo: "Kva­li­te­ta vo­de na iz­to­ku iz CČN je pov­sem v skla­du z nor­ma­ti­vi za iz­pu­ste v vo­do­to­ke. V zgor­njem de­lu vo­da po la­gu­ni še vi­dno te­če, je pa stru­ga moč­no za­ra­šče­na, po­seb­no ob bre­ži­nah, kar ka­že na vi­so­ke kon­cen­tra­ci­je du­ši­ko­vih in fos­for­je­vih spo­jin. Ni­kjer, ni­ti v zgor­njem de­lu ni­ti ob iz­li­vu, kjer se vo­da me­ša in bi bil za­ra­di te­ga smrad lah­ko in­ten­ziv­nej­ši, ni tre­nu­tno za­zna­ti no­be­ne­ga ne­na­va­dne­ga smra­du. Vo­da na vto­ku v la­gu­no kot tu­di na iz­to­ku iz nje je pro­zor­na, bi­stra. Pre­pri­ča­ni smo, da se sta­nje v la­gu­ni po re­kon­struk­ci­ji CČN iz­bolj­šu­je, po­seb­no kva­li­te­ta vo­de, ki sko­zi njo te­če. Te­ža­va, ki osta­ja, pa je v se­di­men­tih, kjer se se­sta­va ver­je­tno ni spre­me­ni­la in je po­sle­di­ca dol­go­le­tne­ga one­sna­že­va­nja v bi­stve­ni me­ri tu­di z od­pa­dni­mi vo­da­mi več pod­je­tij. V vrh­njem slo­ju se­di­men­tov se zdaj ko­pi­či­jo tu­di or­gan­ske sno­vi vo­dnih ra­stlin in oko­li­ške ve­ge­ta­ci­je. Ali je te­ga to­li­ko, da po­le­ti za­ra­di gni­tja na dnu pri­ha­ja do mo­te­če­ga smra­du, je se­daj tež­ko pre­so­di­ti. Tre­nu­tno smrad na lo­ka­ci­ji ni mo­teč in ni dru­ga­čen kot v dru­gih ro­ka­vih in mr­tvi­cah po­vr­šin­skih vod. Vpliv iz­to­ka CČN na mo­re­bi­tno šir­je­nje smra­du iz la­gu­ne ab­so­lu­tno ni več bi­stven. Pod­pi­ra­mo pa ide­jo, da se po­no­vi­jo ana­li­ze vo­de v la­gu­ni in raz­lič­nih pla­sti se­di­men­tov, ki bi jih na­to pri­mer­ja­li z že iz­ve­de­ni­mi v pre­te­klih le­tih." Kot do­da­ja­jo v ptuj­skem ko­mu­nal­nem pod­je­tju, se v la­gu­no še ste­ka­jo vo­de z ob­mo­čja in­du­strij­ske­ga kom­ple­ksa Ta­lum. Pri nor­mal­nem obra­to­va­nju vseh objek­tov Pe­ru­tni­ne Ptuj nji­ho­ve od­pa­dne vo­de ne od­te­če­jo v la­gu­no. "Agen­ci­ja RS za oko­lje ( ARSO) iz­va­ja re­dni mo­ni­to­ring le na ti­stih vo­dnih te­le­sih, ki so kot ta­ka za- kon­sko opre­de­lje­na. Po­ja­snju­je­mo, da la­gu­na v Štur­mov­cih ni do­lo­če­na kot vo­dno te­lo, am­pak je ume­ten ob­toč­ni ka­nal, na­re­jen za po­tre­be ob­to­ka vo­de v ča­su gra­dnje Ptuj­ske­ga je­ze­ra ozi­ro­ma Hi­dro­e­lek­trar­ne For­min. Na tem ob­mo­čju ASRO v okvi­ru re­dne­ga dr­žav­ne­ga mo­ni­to­rin­ga spre­mlja zgolj od­pa­dne vo­de ko­mu­nal­ne či­stil­ne na­pra­ve Ptuj, kjer pa kr­ši­tev ni­smo za- zna­li," spo­ro­ča­jo z mi­ni­str­stva za oko­lje in pro­stor. V pod­je­tju Ta­lum pa, da "do­sle­dno upo­šte­va­mo oko­lje­var­stve­no za­ko­no­da­jo ter sle­di­mo naj­so­dob­nej­šim smer­ni­cam in stan­dar­dom na tem po­dro­čju, za kar na­me­ni­mo zna­ten de­lež sred­stev. Iz­va­ja­mo obra­to­val­ni mo­ni­to­ring od­pa­dnih vod, iz če­sar sle­di, da oko­lja Dra­vska la­gu­na v No­vi va­si pri Mar­kov­cih

ne obre­me­nju­je­mo čez­mer­no. Na­še od­pa­dne vo­de so v skla­du z iz­da­nim oko­lje­var­stve­nim do­vo­lje­njem."

Do­ma­či­ni, ki ži­vi­jo ob la­gu­ni in pred­vsem v po­le­tnih me­se­cih opo­zar­ja­jo na smrad, so pre­pri­ča­ni, da je eko­lo­ška sa­na­ci­ja la­gu­ne nuj­na. "Mo­go­če je, da so vo­de, ki se zdaj ste­ka­jo v la­gu­no, či­ste in ne obre­me­nju­je­jo oko­lja, a od­stra­ni­ti bi bi­lo tre­ba tam na­lo­žen mulj. Kot ka­že, pra­ve vo­lje, pred­vsem pa de­nar­ja za tak po­seg ni," ugo­ta­vlja­jo No­vo­va­šča­ni in ne ra­zu­me­jo, ka­ko lah­ko dr­ža­va ta­ko ze­lo na­spro­tu­je ka­kr­šnim­ko­li po­se­gom v Na­tu­ro 2000, sa­ma pa ne na­re­di ni­če­sar, da bi od tam od­stra­ni­la ne­var­ne use­dli­ne. Ob­či­na Mar­kov­ci je že pred le­ti zo­per ne­zna­ne one­sna­že­val­ce la­gu­ne po­da­la ka­zen­sko ovad­bo, de­ja­nje zdaj po­na­vlja. Idej­ni pro­jekt sa­na­ci­je, ki je bil na­re­jen, je za zdaj ostal le na pa­pir­ju.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.