Na dol­ge pro­ge

Vecer - - FRONT PAGE - An­dre­ja Ku­tin Le­dnik

Mor­da se zdi ma­len­kost. Ne­kaj as­fal­ta tu­kaj, ma­lo "šo­dra" tam, par in­for­ma­cij­skih ta­bel. Re­s­da ko­le­sar­ska pot ob slo­ven­ski Dra­vi res ni ve­lik in­fra­struk­tur­ni pro­jekt ti­pa ma­ri­bor­sko le­ta­li­šče ali av­to­ce­sta, Ma­gna, če že­li­te. Prav na­spro­tno, je ze­lo or­gan­ska za­de­všči­na, ki ra­ste in se raz­vi­ja z lju­dmi. V do­li­ni in na po­ljih, ki jih je iz­re­za­la, na­su­la, obli­ko­va­la in pre­sta­vlja­la Dra­va. Brez ve­li­ke­ga in­ve­sti­tor­ja, ki ga ta­ko ra­di ča­sti­mo v na­ših kon­cih, pa se vse pre­več­krat nje­go­ve bo­ga­ta­ške lad­je - puf - raz­bli­ni­jo v si­vi prah, lo­kal­ni ak­ter­ji pa za­ču­de­no bol­šči­jo v in­ve­sti­tor­ske lu­knje. Do­bič­ki ni­so mi­li­jon­ski, gre­do pa pra­vi­lo­ma v pra­ve že­pe Tu­ri­stič­ni obisk av­strij­ske Dra­vske ko­le­sar­ske po­ti je im­pre­si­ven, je ena naj­bo­lje obi­ska­nih v Evro­pi, go­stin­ci, ho­te­lir­ji in vsi, ki ži­vi­jo ob njej, ča­sti­jo ko­le­sar­je tu­di za­to, ker pre­cej po­tro­ši­jo, če­prav so men­da pra­vi po­tro­šni­ški re­kor­der­ji gor­ski ko­le­sar­ji. A ne sa­mo do­bi­ček, ko­le­sar­ski tu­ri­zem "na dol­ge pro­ge" je ena red­kih oblik tu­riz­ma na dol­ge pro­ge, ki se še kar vzpe­nja in so ji nov za­gon v za­dnjem ča­su da­la še ele­k­trič­na ko­le­sa. Je pa po­leg za­služ­ka še ena sve­tla stran zgod­be - raz­i­sko­val­cem na dveh ko­le­sih ne mo­re­mo po­sta­vlja­ti Po­tem­ki­no­vih va­si, ble­šče­čih ho­tel­skih kon­glo­me­ra­tov ti­pa Hur­ga­da, ki kma­lu za ogra­jo po­ka­že­jo pre­cej bolj ne­sna­žno sli­ko. Ne da se jih fin­ti­ra­ti. In prav v tem je ka­velj - če že­li­mo, da se bo­do tu­ri­sti čez na­še kra­je vo­zi­li po dveh ko­le­sih, po­tre­bu­je­mo ne­o­kr­nje­no na­ra­vo pa kul­tur­na in zgo­do­vin­ska ču­de­sca. A pr­va je na­ra­va. Mi­sel­nost, da v za­va­ro­va­no na­ra­vo lju­dje ne sme­jo, je že dav­no pre­ži­ve­ta, kje pa, če ne v na­ra­vi, naj bi se lju­dje uči­li od­no­sa do nje. Kdor ni (pre­vi­dno!) sto­pal po pro­di­ščih sta­re stru­ge, ne ve, ka­ko le­po je tam. Ali ka­ko na­rav­nost ama­zon­ska je Dra­va v spo­dnjem to­ku in da jo je nuj­no ta­kšno ohra­ni­ti.

Vse sku­paj se sme­ji v brk pre­ne­ka­te­re­mu žu­pa­nu, ki ta­ko rad ro­ban­ti čez Na­tu­ro 2000, ki da jim ne do­pu­šča ra­zvo­ja, da za­ra­di "teh pti­čev" ne mo­re­jo gra­di­ti ču­do­vi­te obr­tne in in­du­strij­ske co­ne. Na­ra­va ni za­vo­ra, am­pak pri­lo­žnost, in če še zdru­ži­jo mo­či lju­dje raz­lič­nih strok in znanj, lah­ko pri­do­bi­jo vsi. Re­s­da do­bič­ki ni­so mi­li­jon­ski, gre­do pa za­to pra­vi­lo­ma v pra­ve že­pe - ti­stih, ki so jih po­ma­ga­li za­slu­ži­ti.

Vse sku­paj ni na no­vo od­kri­ta vro­ča vo­da ni­ti to ne že­li bi­ti. Si­stem je pov­zet po av­strij­skem mo­de­lu, kjer v "klu­bu ob­dra­vskih" so­de­lu­je­jo, vanj pri­spe­va­jo in z njim slu­ži­jo go­stin­ci, ho­te­lir­ji, tu­ri­stič­ni de­lav­ci in mno­gi dru­gi. Za raz­li­ko od nas se bo­ga­stva re­ke za­ve­da­jo, pri nas pa si po mne­nju mno­gih še ve­dno za­slu­ži le be­ton­ska ko­ri­ta in utr­je­ne bre­ži­ne. To­rej, le če se bo v pro­jek­tu uspe­šno sa­mo­zak­ti­vi­ra­lo in po­ve­za­lo av­toh­to­no pre­bi­val­stvo, zna­no po go­sto­ljub­no­sti do tuj­cev, a ma­lo manj do so­se­da, lah­ko ko­le­sar­ski tu­ri­zem ob Dra­vi ra­ču­na na po­spe­šek. Pred­vsem pa bi bil do­bro­do­šel uvid, da je re­ka do­sti več kot ka­nal sko­zi me­sto.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.