Tu­ri­zem lah­ko na­re­di uslu­go lju­dem in oko­lju

Po­leg gor­ni­štva in tu­riz­ma ob je­ze­rih je ko­le­sar­stvo v Av­stri­ji tre­tja naj­bolj is­ka­na tu­ri­stič­na de­jav­nost. Dra­vska ko­le­sar­ska pot bi lah­ko bi­la tu­di v Slo­ve­ni­ji po­mem­ben del tu­ri­stič­ne po­nud­be

Vecer - - FRONT PAGE - As­falt ni za­po­ved Dra­va je pred­vsem na­ra­va

Ko­le­sar­ski tu­ri­zem je v po­ra­stu, ve­dno več tu­ri­stov si že­li do­pust pre­ži­vlja­ti ak­tiv­no, v čim bolj pri­stni na­ra­vi. Zdi se, da je ko­le­sar­ski tu­ri­zem dol­gih prog zma­go­vi­ta for­mu­la - za tu­ri­ste, lo­kal­ne tu­ri­stič­ne po­nu­dni­ke in na­ra­vo. Na vse to od­go­var­ja Dra­vska ko­le­sar­ska pot, ki bo kma­lu po­ve­za­na z av­strij­sko ko­le­sar­sko po­tjo ob Dra­vi, ki ve­lja za eno naj­bolj po­pu­lar­nih in ure­je­nih v Evro­pi, pa tu­di s hr­va­ški­mi pot­mi ob Dra­vi. V le­tu 2017 je av­strij­ska Dra­vska ko­le­sar­ska pot go­sti­la 180.000 ko­le­sar­jev, v Be­lja­ku pa so naj­ve­čji obisk za­be­le­ži­li ju­li­ja, ko je sko­zi kraj pe­lja­lo 3800 ko­le­sar­jev.

Nek­da­nji pro­fe­si­o­nal­ni ko­le­sar Pa­co Wro­lich, ki pri tu­ri­stič­ni or­ga­ni­za­ci­ji av­strij­ske Ko­ro­ške skr­bi za vse, kar je po­ve­za­no s ko­le­sar­je­njem (in je v ve­li­ko po­moč pri po­sta­vlja­nju po­ti tu­di na juž­ni stra­ni me­je): "Še­st­de­set od­stot­kov je ko­le­sar­jev, ki po­tu­je­jo na dalj­še raz­da­lje iz tu­ji­ne, naj­več Nem­cev, 30 od­stot­kov po­po­tni­kov je do­ma­či­nov in de­set dnev­nih. To so go­stje, ki tro­ši­jo več, ima­jo ne­kaj spe­ci­fič­nih zah­tev, ki jih mo­ra­jo iz­pol­nje­va­ti tu­di na­ši po­nu­dni­ki. Po­je­do več, za­to se­ve­da že­li­jo ve­čje obro­ke, že­li­jo opra­ti obla­či­la in jih ime­ti zju­traj su­ha ter se­ve­da va­ren pro­stor za svo­ja ko­le­sa, ki so pra­vi­lo­ma viš­jih ce­nov­nih ra­zre­dov."

Wro­li­cha po­dalj­ša­nje po­ti na 530 ki­lo­me­trov do Le­gra­da na Hr­va­škem ze­lo ve­se­li, saj je mno­gim ko­le­sar­jem s se­ve­ra Evro­pe se­da­nja 320 ki­lo­me­trov dol­ga pot od To­bla­cha do me­je s Slo­ve­ni­jo pre­krat­ka. "V ča­su, ko pri nas v Av­stri­ji, pa tu­di v Evro­pi, vse več lju­di vle­če is­to vrv vsak v svo­jo smer, je po­ve­zo­va­nje med dr­ža­va­mi ze­lo po­memb­no," pra­vi Wro­lich. V Slo­ve­ni­ji pro­jekt vzpo­sta­vi­tve Dra­vske ko­le­sar­ske po­ti vo­di ne­for­mal­na Sku­pi­na za Dra­vo, ki se je obli­ko­va­la v na­ra­vo­var­stve­nem pro­jek­tu SEEri­ver in tu­di da­nes je osta­la sku­pi­na za­ve­za­na ohra­nja­nju na­ra­ve, nji­ho­vo vo­di­lo je traj­no­stni ra­zvoj. Od 151 ki­lo­me­trov ob­dra­vske ko­le­sar­ske po­ti je 25 ki­lo­me­trov po­ti že vzpo­sta­vlje­nih, 64 ki­lo­me­trov bo­do ure­di­li po ob­sto­je­čih goz­dnih, polj­skih in ser­vi­snih po­teh, 40 ki­lo­me­trov bo zgra­je­nih na no­vo, 23 ki­lo­me­trov po­ti bo ure­je­nih po ce­stah, gre pa za ce­ste, kjer je mo­to­ri­zi­ra­ne­ga pro­me­ta ze­lo ma­lo, za­go­ta­vlja Uroš Roz­man, vod­ja pro­jek­ta Dra­vske ko­le­sar­ske po­ti v Slo­ve­ni­ji, za­po­slen na ko­ro­ški ra­zvoj­ni agen­ci­ji. Prav ure­ja­nje ob­sto­je­čih po­ti je uspe­šen re­cept, ki so ga pov­ze­li pri se­ver­nih so­se­dih. "Gra­dnja dra­gih, de­set mi­li­jo­nov evrov in več vre­dnih ko­le­sar­skih po­ti se za da­ljin­sko ko­le­sar­stvo ne iz­pla­ča, tre­ba je le učin­ko­vi­to iz­ko­ri­sti­ti že ob­sto­je­čo in­fra­struk­tu­ro. Tu­di v Av­stri­ji je tre­tji­na po­ti iz ma­ka­da­ma," pra­vi Roz­man. Vz­po­sta­vi­tev ce­lo­vi­te slo­ven­ske Dra­vske ko­le­sar­ske po­ti bo v na­sle­dnjih pe­tih le­tih sta­la oko­li 15 mi­li­jo­nov evrov, ne­kaj de­nar­ja za­go­to­vi dr­ža­va, del ob­či­ne in del pri­do­bi­va­jo iz evrop­skih skla­dov. Le­tos so ure­di­li nov od­sek po­ti na tra­si Ma­ri­bor- Star­še-Ptuj, no­vi so od­se­ki Ru­še, Pod­vel­ka ter Mu­ta, v Dra­vo­gra­du je na­me­ščen šte­vec ko­le­sar­jev. V le­tu 2019 je pred­vi­de­na ure­di­tev od­se­kov v ob­či­ni Ra­dlje ob Dra­vi in Ma­ri­bo­ru, enajst od- se­kov bo do­bi­lo pro­jek­tno do­ku­men­ta­ci­jo. Iz­de­lan je že kon­cept po­či­va­lišč, ki bo­do ob vsej po­ti ena­ka, po­e­no­te­ne so tu­di označ­be in in­for­ma­cij­ske ta­ble. De­lu­je­ta tu­di že bo­ga­ta sple­tna stran www. dra­va­bi­ke. si in in­ku­ba­tor Dra­va bi­ke, ka­mor se lah­ko včla­ni­jo po­nu­dni­ki tu­ri­stič­nih sto­ri­tev ob ko- le­sar­ski po­ti. Kar­men Raz­lag iz Za­vo­da za tu­ri­zem Ma­ri­bor - Po­hor­je, kjer skr­bi­jo za pro­mo­ci­jo ko­le­sar­ske po­ti, po­u­dar­ja, da hkra­ti s po­la­ga­njem as­fal­ta in ure­ja­njem ma­ka­dam­skih po­ti gra­di­jo tu­di od­no­se z lo­kal­ni­mi po­nu­dni­ki.

VAn­drej Gr­mo­v­šek z za­vo­da za var­stvo na­ra­ve je pre­pri­čan, da lah­ko is­to­ča­sno uži­va­mo v na­ra­vi in jo ohra­nja­mo. Še več - eno brez dru­ge­ga ne gre, če že­li­mo ohra­ni­ti stik z na­ra­vo. "Dra­vo smo z gra­dnjo hi­dro­e­lek­trarn in dru­go ra­bo lju­dje pre­cej spre­me­ni­li in okr­ni­li ha­bi­ta­te ob njej. Še­le pred ne­kaj le­ti smo za­če­li raz­mi­šlja­ti o re­vi­ta­li­za­ci­ji re­ke, ki je za­šči­te­na kot Na­tu­ra 2000." Lep vzor bo­ga­stva, ki ga lah­ko na­ra­va po­nu­di tu­ri­stu, so da­nes Or­mo­ške la­gu­ne, bo pa kma­lu ob re­ki in nje­ni ko­le­sar­ski po­ti zra­slo več in­for­ma­tiv­nih točk, po­li­go­nov in uč­nih po­ti, ki bo­do obi­sko­val­ce se­zna­nja­li z nje­nim bo­ga­stvom. eli­ka ve­či­na ozi­ro­ma 80 od­stot­kov Evro­pej­cev me­ni, da je kva­li­te­ta ži­vlje­nja v nji­ho­vi re­gi­ji do­bra, ka­že­jo re­zul­ta­ti raz­i­ska­ve Euro­ba­ro­me­tra o jav­nem mne­nju v 204 re­gi­jah v dr­ža­vah čla­ni­cah Evrop­ske uni­je, ki so jo vče­raj ob­ja­vi­li v Bru­slju.

Raz­i­ska­va, ki so jo iz­ve­dli med 62 ti­soč ose­ba­mi v 204 raz­lič­nih re­gi­jah v EU, je tu­di po­ka­za­la, da je za­u­pa­nje v Evrop­sko uni­jo na re­gi­o­nal­ni rav­ni ve­čje kot za­u­pa­nje v na­ci­o­nal­ne vla­de. Za­u­pa­nje v EU je iz­ra­zi­lo 59 od­stot­kov vpra­ša­nih, v na­ci­o­nal­ne vla­de pa 42 od­stot­kov. Med po­memb­na vpra­ša­nja na re­gi­o­nal­ni rav­ni v evrop­skih re­gi­jah pre­bi­val­ci uvr­šča­jo zdrav­je (34 od­stot­kov) in brez­po­sel­nost (30 od­stot­kov). 65 od­stot­kov vpra­ša­nih pa go­spo­dar­sko sta­nje oce­nju­je kot do­bro, še ka­že­jo re­zul­ta­ti raz­i­ska­ve. V Slo­ve­ni­ji je v obeh sta­ti­stič­nih re­gi­jah, vzho­dni in za­ho­dni, trend za­u­pa­nja v Evrop­sko uni­jo v in­ter­va­lu med 50 in 65 od­stot­ki. Vla­di pa v obeh sta­ti­stič­nih re­gi­jah v Slo­ve­ni­ji za­u­pa manj kot 35 od­stot­kov vpra­ša­nih. V obeh sta­ti­stič­nih re­gi­jah v Slo­ve­ni­ji je in­ter­val za­do­volj­stva s kva­li­te­to ži­vlje­nja med 65 in 90 od­stot­ki.

Da je brez­po­sel­nost med dve­ma naj­po­memb­nej­ši­ma vpra­ša­nje­ma, s ka­te­ri­ma se so­o­ča nji­ho­va re­gi­ja, me­ni več kot po­lo­vi­ca vpra­ša­nih pred­vsem v re­gi­jah v Špa­ni­ji, juž­ni Ita­li­ji, ne­ka­te­rih re­gi­jah v Fran­ci­ji in Gr­či­ji. V sta­ti­stič­ni re­gi­ji Za­ho­dna Slo­ve­ni­ja ta­ko oce­nju­je manj kot 15 od­stot­kov vpra­ša­nih. V sta­ti­stič­ni re­gi­ji Vz­ho­dna Slo­ve­ni­ja pa med 30 in 50 od­stot­ki vpra­ša­nih me­ni, da je to eno od dveh naj­po­memb­nej­ših vpra­šanj, s ka­te­ri­mi se so­o­ča re­gi­ja.

Fo­to: Igor NAPAST

Slo­ven­ski del Dra­vske ko­le­sar­ske po­ti je že vklju­čen v pro­mo­ci­je, ki jih iz­va­ja­jo av­strij­ski tu­ri­stič­ni de­lav­ci. Hr­va­ški, slo­ven­ski in av­strij­ski sno­val­ci so na vče­raj­šnjem med­na­ro­dnem sre­ča­nju v Mi­klavžu vi­de­li Dra­vo kot pri­lo­žnost.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.