Mar­ko Jaz­bec,

Man­fred We­ber do­slej ni vzbu­jal po­zor­no­sti, ven­dar se mu je vztraj­nost pri "mo­sto­gra­dnji" obre­sto­va­la: bo glav­ni kan­di­dat EPP na maj­skih vo­li­tvah, kar bi ob zma­gi po­me­ni­lo, da We­ber v Evrop­ski ko­mi­si­ji na­sle­di Juncker­ja

Vecer - - FRONT PAGE - Bo­ris Ja­u­šo­vec

pred­se­dnik upra­ve Sa­ve ReV "Vz­tra­jam, da se ka­ko­vost nad­zor­nih sve­tov v za­dnjih le­tih ze­lo dvi­gu­je. Ključ­no je, da so ti v pod­je­tjih sta­bil­ni in pro­fe­si­o­nal­ni ... To je za pod­je­tja v dr­žav­ni la­sti eden po­memb­nej­ših de­jav­ni­kov sta­bil­no­sti."

Glav­ni ozi­ro­ma vo­dil­ni kan­di­dat, to­rej "spi­tzen­kan­di­dat", kot mu po Evro­pi ma­lo ne­po­sre­če­no re­če­jo kar z nem­škim iz­ra­zom, naj­ve­čje in najv­pliv­nej­še evrop­ske po­li­tič­ne dru­ži­ne, de­sno­sre­din­ske Evrop­ske ljud­ske stran­ke (EPP), na maj­skih vo­li­tvah v Evrop­ski par­la­ment bo Ne­mec Man­fred We­ber. Če bo EPP zma­ga­la na teh vo­li­tvah, jav­no­mnenj­ske raz­i­ska­ve ji to za­en­krat na­po­ve­du­je­jo, ven­dar so od­stot­ki iz an­ke­te v an­ke­to niž­ji, naj bi We­ber na me­stu pred­se­dni­ka Evrop­ske ko­mi­si­je, ne­ka­kšne evrop­ske vla­de, na­sle­dil Luksem­bur­ža­na Je­an-Cla

uda Juncker­ja iz is­te po­li­tič­ne gru­pa­ci­je, ki ne bo več kan­di­di­ral.

Ko­pja pre­kri­ža­na na Or­ba­no­vem hrb­tu

Kot pi­še slo­ven­ska ti­skov­na agen­ci­ja STA, so "spi­tzen­kan­di­da­te" po­li­tič­nih gru­pa­cij uve­dli pred prej­šnji­mi evrop­ski­mi vo­li­tva­mi, to­rej le­ta 2014, da bi od lju­di od­tu­je­ni evrop­ski po­li­ti­ki na­de­li obra­ze in okre­pi­li vo­lil­no ude­lež­bo, tu­di z oblju­bo po ve­čji de­mo­kra­tič­no­sti. Vo­dil­ni kan­di­dat naj bi na­mreč ob zma­gi svo­je stran­ke na vo­li­tvah po­stal pred­se­dnik Evrop­ske ko­mi­si­je. Ven­dar pa sle­dnje sploh ni nuj­no. Pri Juncker­ju je si­cer za­mi­sel de­lo­va­la, ven­dar je kon­cept spo­ren iz prav­nih in po­li­tič­nih ra­zlo­gov. Glav­no be­se­do, kdo naj bo pred­se­dnik ko­mi­si­je, ima­jo na­mreč še zme­raj vo­di­te­lji čla­nic. Za­te­ga­delj med iz­i­dom vo­li­tev in funk­ci­jo pr­ve­ga med evrop­ski­mi ko­mi­sar­ji ni sa­mo­dej­no­sti. No­vost s "spi­tzen­ka­di­da­ti" do­slej ni bi­stve­no pri­spe­va­la ni­ti h kre­pi­tvi vo­lil­ne ude­lež­be. Ja pa spod­bu­di­la raz­pra­vo o evrop­skih te­mah in v evrop­ski vo­lil­ni pro­ces vne­sla več di­na­mi­ke.

Man­fre­da We­bra, si­cer vod­jo po­slan­ske sku­pi­ne EPP v Evrop­skem par­la­men­tu, v ka­te­rem je po­sla­nec že od le­ta 2004, in ki pri­ha­ja iz ba­var­ske Kr­ščan­sko so­ci­al­ne uni­je (CSU, se­str­ske stran­ke kr­ščan­sko-de­mo­krat­ske uni­je (CDU) nem­ške kan­cler­ke

An­ge­le Mer­kel, je EPP v če­tr­tek iz­vo­li­la na svo­jem kon­gre­su v Hel­sin­kih. Na tri­dnev­ni kon­gres je We­ber pri­šel kot ne­spor­ni fa­vo­rit, se­ve­da tu­di s po­memb­no pod­po­ro Mer­klo­ve.

Nje­gov edi­ni pro­ti­kan­di­dat je bil bi­vši fin­ski pre­mi­er Ale­xan­der

Stu­bb. Ta v pri­mer­ja­vi z We­brom, ki ve­lja za ve­čje­ga kon­ser­va­tiv­ca, pred­sta­vlja li­be­ral­nej­šo stru­jo v EPP. Raz­li­čen pri­stop, ki ga na­re­ku­je nju­na ide­o­lo­ška opre­de­li­tev, se mor­da naj­bolj ja­sno ka­že v od­no­su do po­li­ti­ke ma­džar­ske­ga pre­mi­er­ja

Vik­tor­ja Or­ba­na in nje­go­ve­ga Fi­de­s­za, ki je član EPP. We­ber, ki se ima za pre­pri­ča­ne­ga Evro­pej­ca, mo­sto­gra­di­te­lja in ljud­ske­ga člo­ve­ka, me­ni, da je tre­ba spo­re z Or­ba­nom re­še­va­ti v di­a­lo­gu. Stu­bb pa se je ves čas za­vze­mal za strož­ji pri­stop do Ma­dža­ra, ki raz­bur­ja z av­to­krat­ski­mi po­te­za­mi in ne­u­smi­lje­no pro­ti­mi­gra­cij­sko po­li­ti­ko. Za­to ni iz­klju­če­val ni­ti iz­klju­či­tve Or­ba­na iz EPP. To­da na kon­gre­su so to vpra­ša­nje po­me­tli pod pre­pro­go, saj so ven­dar že­le­li iz Hel­sin­kov po­sla­ti spo­ro­či­lo o ve­li­ki eno­tno­sti v EPP pred vo­li­tva­mi pri­ho­dnje le­to. Ta­ko so ob­ve­lja­le be­se­de vod­je EPP Jo­se­pha Dau­la, da Or­ba­na ne bi ka­za­lo iz­klju­či­ti, saj je bo­lje, "če en­fant ter­ri­ble ozi­ro­ma po­re­dni otrok osta­ne v dru­ži­ni, ker je ta­ko nanj laž­je vpli­va­ti".

Vsi Slo­ven­ci za We­bra

Za We­bra je v če­tr­tek gla­so­va­lo 492 de­le­ga­tov, Stu­bb je do­bil 127 gla­sov. Fi­nec je iz­gu­bil, kot je na­po­ve­dal, ka­kor da bi Nem­či­ja s Fin­sko igra­la no­go­met. Ne gle­de na to, da je nem­ška no­go­me­tna re­pre­zen­tan­ca vse slab­ša, fin­ska pa vse bolj­ša. Sko­raj 80-od­sto­tna zma­ga We­bra bi lah­ko po­me­ni­la, da se EPP pred vo­li­tva­mi obra­ča bolj na de­sno. Ven­dar pa so iz Hel­sin­kov tu­di spo­ro­či­li, da de­snim po­pu­li­stom, kot so vod­ja ita­li­jan­ske Li­ge Mat­teo

Sal­vi­ni, vo­di­te­lji­ca skraj­ne fran­co­ske de­sni­ce Ma­ri­ne Le Pen ali pa vla­da­jo­ča polj­ska stran­ka Za­kon in pra­vič­nost Ja­ro­sla­wa Ka­czyn­ske­ga, na­po­ve­du­je­jo oster boj. Naj­bolj ne­po­sre­den je bil pred­se­dnik Evrop­ske­ga sve­ta

We­ber, ki se ima za pre­pri­ča­ne­ga Evro­pej­ca, mo­sto­gra­di­te­lja in ljud­ske­ga člo­ve­ka, me­ni, da je tre­ba spo­re z Or­ba­nom re­še­va­ti v di­a­lo­gu

Do­nald Tusk, češ da nih­če ni­ma pra­vi­ce na­pa­da­ti li­be­ral­ne de­mo­kra­ci­je in da ti­sti, ki spod­ko­pa­va vla­da­vi­no pra­va in ne­od­vi­sno sod­stvo ter ne ma­ra svo­bo­dnih me­di­jev, ni kr­ščan­ski de­mo­krat. Po­sva­ril je tu­di, da na koc­ki ni­so ko­ri­sti in služ­be, tem­več vre­dno­te, brez ka­te­rih zma­ga ni­ma smi­sla. Tu­di nem­ška kan­cler­ka Mer­klo­va je ob sto­ti oble­tni­ci kon­ca pr­ve sve­tov­ne voj­ne po­sva­ri­la pred vr­ni­tvi­jo k na­ci­o­na­liz­mom, ki vo­di­jo v voj­no. We­bra so pod­pr­li tu­di vsi slo­ven­ski po­slan­ci EPP: Ro­ma­na Tomc, Pa­tri­ci­ja Šu­lin in Mi­lan Zver iz SDS, Loj­ze Pe­ter­le iz NSi ter Franc Bo­go­vič iz SLS. V pri­ho­dnjem skli­cu Evrop­ske­ga par­la­men­ta bo Slo­ve­ni­ja ohra­ni­la sku­paj osem po­slan­skih mest, če­prav bo evrop­skih po­slan­cev za­vo­ljo bre­xi­ta pri­ho­dnje le­to manj. Ne več 751, pač pa 705.

Dru­ga­čen od dru­gih v CSU

Man­fred We­ber je člo­vek iz pro­vin­ce. Pri­ha­ja iz ba­var­ske­ga kra­ja Wil­den­berg bli­zu In­gol­stad­ta, bil pa je ro­jen 14. ju­li­ja v Lan­ds­hu­tu, ki ne le­ži da­leč proč. Otro­štvo je kot dru­gi od treh si­nov pre­ži­vel na do­ma­či kme­ti­ji, kjer je v mla­do­sti po­ma­gal pri obi­ra­nju hme­lja. To­da šte­vil­ni ba­var­ski pi­vski šo­to­ri, ki jih ta­ko ra­da obi­sku­je­ta CSU-jev zve­zni mi­ni­ster za no­tra­nje za­de­ve Horst

Se­e­ho­fer in vod­ja CSU na Ba­var­skem Mar­kus Söder, We­bru, ne­koč vo­di­te­lju pod­mlad­ka CSU, ni­so pri sr­cu. Za­vo­ljo te­ga se je We­bra ce­lo opri­jel vzde­vek An­ti­söder, saj ve­lja za pre­cej ti­he­ga, ven­dar pre­u­dar­ne-

Man­fred We­ber je si­cer po iz­o­braz­bi di­plo­mi­ra­ni teh­nik. Upo­rab­ne fi­zi­kal­ne zna­no­sti je štu­di­ral na Vi­so­ki stro­kov­ni šo­li v Mün­ch­nu. Že v naj­stni­ških le­tih je z vr­stni­ki usta­no­vil an­sam­bel in sko­raj dvaj­set let igral ki­ta­ro na ve­se­li­cah, pu­sto­va­njih, dru­že­njih. Ver­ni ri­mo­ka­to­lik je po­ro­čen od le­ta 2002. Otrok s so­pro­go ni­ma­ta.

Fo­to: EPA

We­bro­va po­li­tič­na ka­ri­e­ra se je za­če­la in od­vi­ja­la "ne­spek­ta­ku­lar­no", dru­go le­to naj bi do­se­gla vr­hu­nec.

Fo­to: REUTERS

No­be­na skriv­nost ni, da ga je iz­bra­la in pro­te­ži­ra­la nem­ška kan­cler­ka An­ge­la Mer­kel.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.