Presidente gwaChad Idriss Déby a si miikolokosha naatsindumbo nepangelo
Omupresidente gwaChad Idriss Déby okwa si konima yeipumomumwe noolebele muumbugantu woshilongo mehuliloshiwike, osho etanga lyegameno lya ti ngaaka.
Etseyitho ndika olya ningwa konima yesiku lyetseyitho lyiizemo yomahogololo ngoka ga li ga ulike kutya oye omusindani. Epangelo nopaliamende oya hengumunwa po. Okangendjo kootundi dhokwiinyenga oka tulwa po woo noongamba odha patwa.
Déby, 68, okwa kala oomvula dhi vulithe 30 koshipundi nokwa li gumwe gwomaaleli ya lela ethimbo ele noonkondo muAfrica. Omunambelewa gwetanga lyegameno paithano, okwa li a yi koshipundi mo1990 okupitila mokuu ya ningwa ketanga lyegameno.
Okwa kala kuume kaFrance niilongo yilwe iinankondo okukondjitha aatsindumbo nepanghelo moshitopolwa shaSahel.
“Déby okwa li a fudha mo omufudho gwe gwahugunina ta gamene oshilongo she miita,” osho ondjayi yimwe yiita ya ti koshitaasi sho-TV yepangelo ngaaka mEtiyali. Okwa li a yi moshitopolwa moka tamu lwilwa, shi li ookilometa omathele muumbugantu woshilandopangelo N’Djamena mehuliloshiwike a ka talela po aakwiita mboka taya kondjitha oolebele ndhoka dhongundu yedhina Front for Change and Concord in Chad (FACT).
Ongongapangelo yopakwiita ya kwatelwa komeho komonamati gwaDéby, omunamimvo 37 e na oonyothi ne metanga lyopakwiita, oyo tayi ka lela uule woomwedhi 18 komeho.
Mahamat Idriss Déby Itno oye ta ka kwatela komeho epangelo, ashike omahogololo ge li pauyuuki otaga ka ningwa uuna oshikako shika shokulongekidha omalunduluko gopapangelo osha pu ko, osho etanga lyegameno lya ti ngaaka momushangwa.
Okwa li a pititha omushangwa moka a totha mo oondjayi dhilwe 14 ndhoka odho oshitopolwa shelelongundu. Aatseyinawa oya li ya lombwele iikundaneki ngaashi shoBBC kutya onkatu ndjika ya katukwa kayi li pakotampango, nomupopiliko gwegumbo lyomutumba gwopashigwana oye e na okuya koshipundi uuna omupresidente a kanduka po manga inaa unganeka omahogololo.
Komeho yomahogololo ngoka ga li ko momasiku 11 Apiilili, Déby okwa li a kampaina kutya ota eta ombili negameno moshitopolwa. Iizemo yopetameko oya li yu ulike e na oopelesenda 80 dhomawi. Ashike opwa kala okwaa uva nawa kombinga nkene epangelo lye tali kondololo oonzo dhomahooli gaChad.
Idriss Déby okwa li a talika ko onga omupresidente omukwiita.
Uule woomvula 30 okwa li a dhama koshipundi shuupresidente moChad, oshilongo oshinene shoka sha taakana ombuga yaSahara nosha dhingolokwa komakuyunguto ogendji gomenenevi.
NaDéby okwa li e na mo olunyala mukehe ekuyunguto – okuza koDarfur sigo okoLibya, Mali, Nigeria naCentral Africa Republic.