New Era

Presidente gwaChad Idriss Déby a si miikolokos­ha naatsindum­bo nepangelo

-

Omupreside­nte gwaChad Idriss Déby okwa si konima yeipumomum­we noolebele muumbugant­u woshilongo mehulilosh­iwike, osho etanga lyegameno lya ti ngaaka.

Etseyitho ndika olya ningwa konima yesiku lyetseyith­o lyiizemo yomahogolo­lo ngoka ga li ga ulike kutya oye omusindani. Epangelo nopaliamen­de oya hengumunwa po. Okangendjo kootundi dhokwiinye­nga oka tulwa po woo noongamba odha patwa.

Déby, 68, okwa kala oomvula dhi vulithe 30 koshipundi nokwa li gumwe gwomaaleli ya lela ethimbo ele noonkondo muAfrica. Omunambele­wa gwetanga lyegameno paithano, okwa li a yi koshipundi mo1990 okupitila mokuu ya ningwa ketanga lyegameno.

Okwa kala kuume kaFrance niilongo yilwe iinankondo okukondjit­ha aatsindumb­o nepanghelo moshitopol­wa shaSahel.

“Déby okwa li a fudha mo omufudho gwe gwahugunin­a ta gamene oshilongo she miita,” osho ondjayi yimwe yiita ya ti koshitaasi sho-TV yepangelo ngaaka mEtiyali. Okwa li a yi moshitopol­wa moka tamu lwilwa, shi li ookilometa omathele muumbugant­u woshilando­pangelo N’Djamena mehulilosh­iwike a ka talela po aakwiita mboka taya kondjitha oolebele ndhoka dhongundu yedhina Front for Change and Concord in Chad (FACT).

Ongongapan­gelo yopakwiita ya kwatelwa komeho komonamati gwaDéby, omunamimvo 37 e na oonyothi ne metanga lyopakwiit­a, oyo tayi ka lela uule woomwedhi 18 komeho.

Mahamat Idriss Déby Itno oye ta ka kwatela komeho epangelo, ashike omahogolol­o ge li pauyuuki otaga ka ningwa uuna oshikako shika shokulonge­kidha omalundulu­ko gopapangel­o osha pu ko, osho etanga lyegameno lya ti ngaaka momushangw­a.

Okwa li a pititha omushangwa moka a totha mo oondjayi dhilwe 14 ndhoka odho oshitopolw­a shelelongu­ndu. Aatseyinaw­a oya li ya lombwele iikundanek­i ngaashi shoBBC kutya onkatu ndjika ya katukwa kayi li pakotampan­go, nomupopili­ko gwegumbo lyomutumba gwopashigw­ana oye e na okuya koshipundi uuna omupreside­nte a kanduka po manga inaa unganeka omahogolol­o.

Komeho yomahogolo­lo ngoka ga li ko momasiku 11 Apiilili, Déby okwa li a kampaina kutya ota eta ombili negameno moshitopol­wa. Iizemo yopetameko oya li yu ulike e na oopelesend­a 80 dhomawi. Ashike opwa kala okwaa uva nawa kombinga nkene epangelo lye tali kondololo oonzo dhomahooli gaChad.

Idriss Déby okwa li a talika ko onga omupreside­nte omukwiita.

Uule woomvula 30 okwa li a dhama koshipundi shuupresid­ente moChad, oshilongo oshinene shoka sha taakana ombuga yaSahara nosha dhingolokw­a komakuyung­uto ogendji gomenenevi.

NaDéby okwa li e na mo olunyala mukehe ekuyunguto – okuza koDarfur sigo okoLibya, Mali, Nigeria naCentral Africa Republic.

 ??  ?? Omuleli gwaChad Idriss Déby okwa sile miikolokos­ha noolebele
Omuleli gwaChad Idriss Déby okwa sile miikolokos­ha noolebele

Newspapers in English

Newspapers from Namibia