New Era

A xwika po ondunda yohonda kwali shaashi a efwa

- Festus Hamalwa -fhamalwa@nepc.com.na

“Okwa mana po efimbo lange. Okwa lombwela nge kutya ota hombolange po ashike paife ota ti ina hala nge vali shaashi a mona po omukainhu umwe mupe. Onda uda nai shaashi ngeno osho ondi na po omulumenhu wange umwe mu pe.”

Osho Ruusa Abraham weedula 35 ta hokolola nghee sha enda opo a xwike po onduda yomulumenh­u waye oo va kala naye mekwatafan­o lopaihole oule weemwedi omuwoi.

Abraham okwa ti onduda okwei xwika po opo ovalumenhu ve li honge oshihongwa va ha kale vali tava mane po omafimbo ovakainhu vo tave va udanekele eehombo, vo tava ningulunga ngeenge va mono po ovakainhu va pe.

“Omukainhu waye onde mu denga nokumutuka opo a mone kutya onda handuka eshi nda fiwa po komulumenh­u ou,” ta ti.

Abraham oo e li kondje yodolongo molwaasho eli futila noN$1000 okwa kwatelwe po konima yoivike ivali, eshi vati a denga okakadona oko paife oko keke na ekwatano lopaihole nomulumenh­u kwali waye nokuxwika po onduda yomulumenh­u oo.

Oshiningwa­nima eshi okwa li sha ningilwa momukunda Oshoopala moshikandj­ohoololo Uukwiyuush­ona moshitukul­wa shaShana lwopotundi 23h00.

Opolifioya­hokololata­itiomutama­nekwa okwa uda omahokolol­o kutya omulumenhu waye oku na po omukainhu umwe mu pe e na eteelelo, yee vati natango omulumenhu okwe lombwela kutya ine mu hala vali.

Onghee naashi osha eta opo omutamanek­wa a kale ehe udite ombili shaashi vati omulumenhu waye okwa mana po efimbo laye lokukala a mana po omulumenhu uwme.

Eshi a kwatafana naKundana Petrus Uusiku weedula 28 ou e na onduda yaye ya xwikwa po komukainhu waye, okwa hokolola ta ti efiku olo okwa sha keneka Abraham koundingos­ho ve li pomukunda wavo ndele te mu lombwele kutya ina mu hala vali shaashi okwa mona po omukainhu mu pe.

“Okudja opo Abraham okwa lombwela nge kutya oku na okulongela nge omunyonena shaashi ina ndi mu hala vali. Okwa tameka okutu kang e mokati kovanhu keendingos­ho,” ta hokolola.

Uusiku okwa ti efiku olo omukainhu waye ou mu pe naye okwa li e li keendingos­ho naye.

“Eshi a mona omukainhu wange ou mu pe okwa tameka te mu tuku ndele te mu nukile te mu denge neengonyo,” Uusiku ta ti.

Okwa ti ovakainhu ava vavali eshi ta teve li denge yee okwa ya koundingos­ho imwe po shaashi ka kwa li a hala okuya pokati kavo.

“Ovakwashiw­ana va li keendingos­ho efiku olo ove shipondola oku va kufa kumwe ashike Abraham okwa kala ta kondjifa nokuwtikil­e olwoodi,” ta hokolola.

“Efiku olo xe yaAbraham okwe uya keendingos­ho ndele ta twala omona keumbo ashike omutamanek­wa ka kwa li a hala okuya keumbo,” ta hokolola.

Okwa hokolola ta ti eshi omatanekwa a twalwa keumbo kuxe okwa dja ko ndele ta shuna keendingos­ho opo a ka twikile olwoodi.

“Lwopotundi 22h00 Abraham okwa dja po peendingos­ho auka keumbo letu ta ti kutya ota ka xwika po onduda yange. Konima yefimbo onda dengelwa ongodi kutya onduda yange yoipeleki otai pi po,” ta hokolola.

Okwa ti ponduda opo ova hanga po eemadi domutamane­kwa onghee okudja opo ova landula eemadi fiyo okeumbo lavo.

“Okwa li ndishi ngeenge ota ningi omashendjo. Okwa fiya nge pomutenya shaashi monduda omapila oinima yange aishe kumwe i li pongushu N$7390,” Uusiku ta ti.

Okwa weda po ta ti tati ovaneumbo ova ka mona ashike eshi meumbo lavo ta mupi onduda ya tema nomakainhu oo a kalela onduda tai pi

Okwa kumaida ovalumenhu vakwao opo va kale va kotoka ngeenge tava i mekwatafan­o lopaihole novakainhu shaashi ovakainhu vopaife ova longele ovalumenhu oilonga youxwapind­i.

Newspapers in English

Newspapers from Namibia