Ne­po­treb­no de­ja­nje spra­ve?

Nem­ško pred­se­do­va­nje Kan­cler­ka Mer­klo­va bo do slo­ve­sa od po­lo­ža­ja v vlo­gi re­še­val­ke Uni­je iz še ene ek­si­stenč­ne kri­ze

Delo (Slovenia) - - PREDNJA STRAN - Pe­ter Žer­ja­vič, do­pi­snik

Pred­se­dnik dr­ža­ve Bo­rut Pa­hor je spro­žil po­le­mi­ke z na­po­ved­jo, da obi­šče Ba­zo­vi­ško foj­bo, spo­me­nik, ki raz­dva­ja zgo­do­vin­ski spo­min Slo­ven­cev in Ita­li­ja­nov.

Bru­selj – Kljub šte­vil­nim, s pan­de­mi­jo po­ve­za­nim ome­ji­tvam di­plo­mat­ske­ga in po­li­tič­ne­ga de­la se ob za­čet­ku nem­ške­ga pred­se­do­va­nja sve­tu EU v bru­selj­skih struk­tu­rah kre­pi op­ti­mi­zem gle­de re­še­va­nja ključ­nih evrop­skih vpra­šanj.

Za va­je­ti je pri­je­la Nem­či­ja kot go­spo­dar­sko naj­moč­nej­ša in po pre­bi­val­stvu naj­šte­vil­nej­ša čla­ni­ca. An­ge­la Mer­kel je ime­la v pol­dru­gem de­se­tle­tju kan­cler­ske­ga de­la na bru­selj­skem par­ke­tu v ro­kah ni­ti pri skle­pa­nju naj­tež­jih kom­pro­mi­sov. Na za­čet­ku pred­se­do­va­nja, ki vzbu­ja ve­li­ka in ob­ča­sno pre­ti­ra­na pri­ča­ko­va­nja, naj­viš­ji pred­stav­ni­ki Ber­li­na opo­zar­ja­jo na re­a­li­zem. »Po­li­tič­no sa­moo­me­je­va­nje,« je nem­ški mi­ni­ster za go­spo­dar­stvo in ener­ge­ti­ko Pe­ter Alt­ma­i­er v vi­de­o­po­go­vo­ru z bru­selj­ski­mi do­pi­sni­ki vo­dil­nih me­di­jev na­ve­del pred­po­goj za uspeh pred­se­do­va­nja.

Pred­se­du­jo­ča dr­ža­va čla­ni­ca na­mreč ne sme sle­di­ti la­stnim in­te­re­som, tem­več sku­pne­mu in­te­re­su EU. Naj­ve­čja pre­iz­ku­šnja bo­do inanč­ne za­de­ve, kjer vsa­ka dr­ža­va čla­ni­ca na­tanč­no pre­šte­je, ko­li­ko s ka­kšno re­ši­tvi­jo do­bi in ko­li­ko mo­ra vpla­ča­ti. Za kan­cler­ko bi bil ve­lik uspeh, če bi do­se­gli cilj in pred po­či­tni­ca­mi spra­vi­li pod stre­ho sve­ženj za okre­va­nje, ki je po pre­dlo­gu vre­den 750 mi­li­jard evrov. O njem se bo­do vo­di­te­lji na vr­hu 17. in 18. ju­li­ja po­ga­ja­li, sku­paj s se­de­mle­tnim pro­ra­ču­nom EU, vre­dnim oko­li 1100 mi­li­jard evrov. Ta­ko bi po­moč lah­ko hi­tre­je pri­šla do pri­za­de­tih.

Po­ga­ja­nja so si­cer ura­dno v ro­kah pred­se­dni­ka evrop­ske­ga sve­ta Char­le­sa Mi­che­la, a pri­ča­ko­va­ti je, da bo v skle­pni fa­zi spet naj­po­memb­nej­šo vlo­go ime­la nem­ška kan­cler­ka. Pred po­ga­jal­skim vr­hun­cem je ne­kaj stva­ri že go­to­vih. Pe­te­ri­ca bo­ga­tih čla­nic, ki ima po­pust pri vpla­či­lih v pro­ra­čun (zna­me­ni­ti ra­bat si je pr­va iz­bo­je­va­la nek­da­nja bri­tan­ska pre­mi­er­ka Mar­ga­ret That­cher), da ne bi bi­la pre­več obre­me­nje­na, bo svoj pri­vi­le­gij lah­ko ob­dr­ža­la. Na dru­gi stra­ni bo po­go­je­va­nje iz­pla­čil z de­lo­va­njem prav­ne dr­ža­ve manj ne­dvo­u­mno, kot bi si že­le­le se­ver­ne dr­ža­ve.

Tu­di mi­ni­ster Alt­ma­i­er si že­li, da bi bi­la pro­ra­čun in na­črt za okre­va­nje spre­je­ta čim bolj na za­čet­ku pred­se­do­va­nja. Je­se­ni je po dr­ža­vah čla­ni­cah pri­ča­ko­va­ti več te­žav. Brez­po­sel­nost bo ve­li­ko ve­čja kot le­to prej, de­lež jav­ne­ga dol­ga v BDP bo ek­splo­di­ral. Brez za­go­to­vlje­ne po­mo­či bi se naj­ran­lji­vej­še dr­ža­ve, kot je Ita­li­ja, lah­ko zna­šle na uda­ru inanč­nih tr­gov. »Pro­ti­de­mo­kra­tič­ne si­le, ra­di­kal­na, av­to­ri­tar­na gi­ba­nja sa­mo ča­ka­jo na go­spo­dar­ske kri­ze, da jih po­li­tič­no zlo­ra­bi­jo. Sa­mo ča­ka­jo, da ne­ti­jo so­ci­al­ne stra­ho­ve in ne­go­to­vost,« je pred krat­kim za­tr­di­la Mer­klo­va.

Zla­sti v go­spo­dar­stvu že­li Nem­či­ja od­loč­nej­še ko­ra­ke, pred­vsem na po­dro­čjih in­du­strij­ske stra­te­gi­je in ze­le­ne­ga na­čr­ta. Eden od zgle­dov so pro­jek­ti sku­pne­ga in­te­re­sa, ka­kr­šen je bil, de­ni­mo, na­re­jen na po­dro­čju ra­zvo­ja ba­te­rij, kjer so se ob dr­žav­ni po­mo­či po­ve­za­la pod­je­tja iz sed­mih čla­nic. To bi po nem­ških pre­dlo­gih mo­ra­li še okre­pi­ti na po­dro­čjih, kot sta mi­kro­e­lek­tro­ni­ka in vo­dik, ki bi lah­ko do­bil več pro­sto­ra v av­to­mo­bil­ski in je­klar­ski in­du­stri­ji. Di­gi­tal­na su­ve­re­nost kot cilj je že ta­ko po­sta­la man­tra EU.

Je­se­ni ča­ka­jo nem­ško pred­sed­stvo še dru­gi iz­zi­vi, saj se bo za­čel iz­te­ka­ti čas za spo­ra­zum o pri­ho­dnjih od­no­sih z Zdru­že­nim kra­lje­stvom. Na­pred­ka v po­ga­ja­njih do­slej sko­raj ni bi­lo, in več ča­sa ko bo mi­ni­lo, bolj se bo Uni­ja mo­ra­la pri­pra­vlja­ti na ne­u­re­je­no bri­tan­sko slo­vo od no­tra­nje­ga tr­ga in ca­rin­ske uni­je 31. de­cem­bra. V ča­su ve­li­ke ne­go­to­vo­sti, ka­kšne bo­do po­sle­di­ce pan­de­mi­je in pri­ho­dnji tr­go­vin­ski od­no­si ta­ko s Ki­taj­sko kot z ZDA, bi bi­le po­sle­di­ce ka­o­tič­ne­ga od­ho­da še huj­še.

Do kon­ca kan­cler­ske­ga de­la je­se­ni 2021 (že več­krat je po­ve­da­la, da si ne bo pre­mi­sli­la) bo Mer­klo­va spet v ključ­ni vlo­gi kri­zne­ga upra­vlja­nja sta­re ce­li­ne sre­di še ene »ek­si­stenč­ne kri­ze«. Kar za­de­va sa­mo pred­se­do­va­nje in kon­kre­tne vse­bin­ske dos­je­je, bo ve­li­ko osta­lo za na­sle­dnje dr­ža­ve, ki bo­do pre­vze­le va­je­ti. Na­sle­dnji dve iz tria z Nem­či­jo sta Por­tu­gal­ska in Slo­ve­ni­ja. Že bolj po­zor­no spre­mlja­nje nem­ške­ga de­la bo po­ka­za­lo, kaj vse je tre­ba na­re­di­ti, da je pred­se­do­va­nje uspe­šno.

• Ob za­čet­ku nem­ške­ga pred­se­do­va­nja se kre­pi op­ti­mi­zem.

• Je­se­ni je pri­ča­ko­va­ti več te­žav.

• Med iz­zi­vi so pri­ho­dnji od­no­si z Zdru­že­nim kra­lje­stvom.

Fo­to John Ma­cdo­u­gall/Re­u­ters

Pri­ča­ko­va­ti je, da bo v skle­pni fa­zi po­ga­janj spet naj­po­memb­nej­šo vlo­go ime­la nem­ška kan­cler­ka An­ge­la Mer­kel.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.