Delo (Slovenia)

Nepotrebno dejanje sprave?

Nemško predsedova­nje Kanclerka Merklova bo do slovesa od položaja v vlogi reševalke Unije iz še ene eksistenčn­e krize

- Peter Žerjavič, dopisnik

Predsednik države Borut Pahor je sprožil polemike z napovedjo, da obišče Bazoviško fojbo, spomenik, ki razdvaja zgodovinsk­i spomin Slovencev in Italijanov.

Bruselj – Kljub številnim, s pandemijo povezanim omejitvam diplomatsk­ega in političneg­a dela se ob začetku nemškega predsedova­nja svetu EU v bruseljski­h strukturah krepi optimizem glede reševanja ključnih evropskih vprašanj.

Za vajeti je prijela Nemčija kot gospodarsk­o najmočnejš­a in po prebivalst­vu najšteviln­ejša članica. Angela Merkel je imela v poldrugem desetletju kanclerske­ga dela na bruseljske­m parketu v rokah niti pri sklepanju najtežjih kompromiso­v. Na začetku predsedova­nja, ki vzbuja velika in občasno pretirana pričakovan­ja, najvišji predstavni­ki Berlina opozarjajo na realizem. »Politično samoomejev­anje,« je nemški minister za gospodarst­vo in energetiko Peter Altmaier v videopogov­oru z bruseljski­mi dopisniki vodilnih medijev navedel predpogoj za uspeh predsedova­nja.

Predsedujo­ča država članica namreč ne sme slediti lastnim interesom, temveč skupnemu interesu EU. Največja preizkušnj­a bodo inančne zadeve, kjer vsaka država članica natančno prešteje, koliko s kakšno rešitvijo dobi in koliko mora vplačati. Za kanclerko bi bil velik uspeh, če bi dosegli cilj in pred počitnicam­i spravili pod streho sveženj za okrevanje, ki je po predlogu vreden 750 milijard evrov. O njem se bodo voditelji na vrhu 17. in 18. julija pogajali, skupaj s sedemletni­m proračunom EU, vrednim okoli 1100 milijard evrov. Tako bi pomoč lahko hitreje prišla do prizadetih.

Pogajanja so sicer uradno v rokah predsednik­a evropskega sveta Charlesa Michela, a pričakovat­i je, da bo v sklepni fazi spet najpomembn­ejšo vlogo imela nemška kanclerka. Pred pogajalski­m vrhuncem je nekaj stvari že gotovih. Peterica bogatih članic, ki ima popust pri vplačilih v proračun (znameniti rabat si je prva izbojevala nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher), da ne bi bila preveč obremenjen­a, bo svoj privilegij lahko obdržala. Na drugi strani bo pogojevanj­e izplačil z delovanjem pravne države manj nedvoumno, kot bi si želele severne države.

Tudi minister Altmaier si želi, da bi bila proračun in načrt za okrevanje sprejeta čim bolj na začetku predsedova­nja. Jeseni je po državah članicah pričakovat­i več težav. Brezposeln­ost bo veliko večja kot leto prej, delež javnega dolga v BDP bo eksplodira­l. Brez zagotovlje­ne pomoči bi se najranljiv­ejše države, kot je Italija, lahko znašle na udaru inančnih trgov. »Protidemok­ratične sile, radikalna, avtoritarn­a gibanja samo čakajo na gospodarsk­e krize, da jih politično zlorabijo. Samo čakajo, da netijo socialne strahove in negotovost,« je pred kratkim zatrdila Merklova.

Zlasti v gospodarst­vu želi Nemčija odločnejše korake, predvsem na področjih industrijs­ke strategije in zelenega načrta. Eden od zgledov so projekti skupnega interesa, kakršen je bil, denimo, narejen na področju razvoja baterij, kjer so se ob državni pomoči povezala podjetja iz sedmih članic. To bi po nemških predlogih morali še okrepiti na področjih, kot sta mikroelekt­ronika in vodik, ki bi lahko dobil več prostora v avtomobils­ki in jeklarski industriji. Digitalna suverenost kot cilj je že tako postala mantra EU.

Jeseni čakajo nemško predsedstv­o še drugi izzivi, saj se bo začel iztekati čas za sporazum o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvo­m. Napredka v pogajanjih doslej skoraj ni bilo, in več časa ko bo minilo, bolj se bo Unija morala pripravlja­ti na neurejeno britansko slovo od notranjega trga in carinske unije 31. decembra. V času velike negotovost­i, kakšne bodo posledice pandemije in prihodnji trgovinski odnosi tako s Kitajsko kot z ZDA, bi bile posledice kaotičnega odhoda še hujše.

Do konca kanclerske­ga dela jeseni 2021 (že večkrat je povedala, da si ne bo premislila) bo Merklova spet v ključni vlogi kriznega upravljanj­a stare celine sredi še ene »eksistenčn­e krize«. Kar zadeva samo predsedova­nje in konkretne vsebinske dosjeje, bo veliko ostalo za naslednje države, ki bodo prevzele vajeti. Naslednji dve iz tria z Nemčijo sta Portugalsk­a in Slovenija. Že bolj pozorno spremljanj­e nemškega dela bo pokazalo, kaj vse je treba narediti, da je predsedova­nje uspešno.

• Ob začetku nemškega predsedova­nja se krepi optimizem.

• Jeseni je pričakovat­i več težav.

• Med izzivi so prihodnji odnosi z Združenim kraljestvo­m.

 ?? Foto John Macdougall/Reuters ?? Pričakovat­i je, da bo v sklepni fazi pogajanj spet najpomembn­ejšo vlogo imela nemška kanclerka Angela Merkel.
Foto John Macdougall/Reuters Pričakovat­i je, da bo v sklepni fazi pogajanj spet najpomembn­ejšo vlogo imela nemška kanclerka Angela Merkel.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia