Raz­i­sko­val­ke in in­že­nir­ke sto­pa­jo iz sen­ce

Žen­ske v zna­no­sti Nji­ho­ve vlo­ge in nji­ho­ve­ga pri­spev­ka h ključ­nim od­kri­tjem v druž­bi se pre­ma­lo za­ve­da­mo

Delo (Slovenia) - - PREDNJA STRAN - Smi­lja Štra­vs

Žen­ske vlo­ge v zna­no­sti in pri­spev­ka h ključ­nim od­kri­tjem v druž­bi se pre­ma­lo za­ve­da­mo.

Ve­li­ka ve­či­na znan­stve­ni­kov, ki so se v zgo­do­vi­no za­pi­sa­li s po­memb­ni­mi od­kri­tji, je mo­ške­ga spo­la. Čim vi­še na hi­e­rar­hič­ni le­stvi­ci po­gle­da­mo, tem manj­ši je de­lež žensk. Mo­ški pre­vla­du­je­jo med di­rek­tor­ji in­šti­tu­tov, rek­tor­ji, čla­ni SAZU in po­dob­no. Lju­bljan­ska uni­ver­za je ime­la 43 rek­tor­jev in eno rek­to­ri­co, ma­ri­bor­ska no­be­ne. Med re­dni­mi čla­ni SAZU je v vseh ra­zre­dih sku­paj, če ne upo­šte­va­mo ume­tni­ške­ga, osem od­stot­kov žensk, med iz­re­dni­mi pa 20 od­stot­kov. Kljub te­mu ima­mo v Slo­ve­ni­ji ve­li­ko vr­hun­skih in med­na­ro­dno uspe­šnih raz­i­sko­valk v na­ra­vo­slov­nih zna­no­stih in pre­da­nih in­že­nirk, ki de­lu­je­jo v tra­di­ci­o­nal­no mo­ških po­kli­cih. Iz­bra­li smo šti­ri.

Sa­ša No­vak

Prof. dr. Sa­ša No­vak je dok­to­ri­ca ke­mi­je, znan­stve­na sve­tni­ca na In­sti­tu­tu Jo­žef Ste­fan (IJS) in raz­i­sko­val­ka na od­se­ku za na­no­struk­tur­ne ma­te­ri­a­le. Je tu­di iz­re­dna pro­fe­so­ri­ca na Med­na­ro­dni po­di­plom­ski šo­li Jo­že­fa Ste­fa­na, kjer pre­da­va ko­mu­ni­ci­ra­nje zna­no­sti, ko­or­di­na­to­ri­ca pro­jek­ta Zna­nost na ce­sti in pod­pred­se­dni­ca Slo­ven­ske­ga aka­dem­ske­ga teh­ni­ško-na­ra­vo­slov­ne­ga dru­štva Sa­te­na. Nje­no osre­dnje raz­i­sko­val­no po­dro­čje pri de­lu na IJS je ra­zvoj ma­te­ri­a­lov za upo­ra­bo v bi­o­me­di­ci­ni. Raz­i­sku­je la­stno­sti na­no­del­cev za štu­dij in­te­rak­cij v bi­o­lo­ških sis­te­mih. Raz­vi­ja bi­o­ak­tiv­ne in bak­te­ri­o­sta­tič­ne pre­vle­ke za ko­vin­ske ko­stne vsad­ke v re­ge­ne­ra­tiv­ni me­di­ci­ni. Med svo­je naj­ve­čje do­sež­ke uvr­šča pa­ten­tno za­šči­to po­stop­ka pri­pra­ve pre­vlek na ko­stnih vsad­kih na osno­vi ti­ta­na v ZDA in li­cen­co za pre­nos po­stop­ka iz­de­la­ve pre­vlek na de­lih sto­ma­to­lo­ških vsad­kov.

Že od le­ta 2005 vo­di pro­jek­te evrop­ske­ga fu­zij­ske­ga pro­gra­ma EUROfu­si­on v okvi­ru pro­jek­ta Evrop­ske uni­je za raz­i­ska­ve in ino­va­ci­je Ob­zor­je 2020; zanj raz­vi­ja­jo ma­te­ri­a­le za naj­bolj to­plo­tno obre­me­nje­ne de­le de­mon­stra­cij­ske fu­zij­ske elek­trar­ne. »Ra­zvoj ma­te­ri­a­la, ki bi v fu­zij­ski elek­trar­ni zdr­žal ek­s­tre­mne po­go­je (ze­lo vi­so­ke tem­pe­ra­tu­re in to­plo­tne šo­ke, ero­zi­jo in po­dob­no), je ve­lik iz­ziv, ker tre­nu­tno ne ob­sta­ja ma­te­ri­al, ki bi zdr­žal raz­me­re v ino­va­tiv­ni fu­zij­ski elek­trar­ni,« pra­vi. Že­li si, da bi se na­šel de­nar za po­spe­ši­tev raz­i­sko­val­ne­ga de­la v pro­jek­tu ITER. To je med­na­ro­dni po­skus iz­de­la­ve to­ka­ma­ka v Fran­ci­ji, ki pred­sta­vlja znan­stve­no in teh­no­lo­ško zmo­žnost pol­ne­ga je­dr­ske­ga fu­zij­ske­ga re­ak­tor­ja. Ta­ko bi člo­ve­štvo do­bi­lo nov, čist in va­ren vir ener­gi­je, do­se­gljiv vsem.

Moj­ca Ben­či­na

Prof. dr. Moj­ca Ben­či­na je raz­i­sko­val­ka na po­dro­čjih imu­no­lo­gi­je, mi­kro­bi­o­lo­gi­je in sin­te­zne bi­o­lo­gi­je. Tre­nu­tno vo­di raz­i­ska­ve upo­ra­be ul­trazvo­ka pri zdra­vlje­nju ra­ka. Je pre­je­mni­ca Pre­glo­ve na­gra­de za iz­je­mne do­sež­ke v ke­mi­ji in so­ro­dnih ve­dah ter Zo­i­so­ve­ga pri­zna­nja. Od za­čet­ka svo­je znan­stve­ne ka­ri­e­re je za­po­sle­na na Ke­mij­skem in­šti­tu­tu v Lju­blja­ni, ve­li­ko pa je de­la­la tu­di v tu­ji­ni: na uni­ver­zah v Wa­ge­nin­gnu na Ni­zo­zem­skem, v Mün­stru v Nem­či­ji, Edin­bur­gu na Škot­skem, Tron­dhei­mu na Nor­ve­škem ter na in­šti­tu­tu VTT na Fin

skem. »Med go­sto­va­nji po sve­tu sem ugo­to­vi­la, da je iz­o­bra­že­val­ni sis­tem pri nas do­ber, na ža­lost pa nam pri­manj­ku­je de­nar­ja za res vr­hun­ske apa­ra­tu­re, se­ve­da z ne­kaj iz­je­ma­mi, in da je in­te­gra­ci­ja mla­dih vr­hun­skih raz­i­sko­val­cev

»Med go­sto­va­nji po sve­tu sem ugo­to­vi­la, da je iz­o­bra­že­val­ni sis­tem pri nas do­ber, na ža­lost pa nam pri­manj­ku­je de­nar­ja za res vr­hun­ske apa­ra­tu­re.« dr. Moj­ca Ben­či­na

moč­no ome­je­na na se­da­nje la­bo­ra­to­ri­je,« do­da­ja.

Raz­i­sko­val­ka je že 28 let. »Če ne upo­šte­va­mo se­da­njih raz­mer, ko smo se ver­je­tno vsi znan­stve­ni­ki usme­ri­li v boj za ome­ji­tev okužb s ko­ro­na­vi­ru­som, vo­dim dve manj­ši sku­pi­ni raz­i­sko­val­cev. Ena atrak­tiv­nej­ših, pi­o­nir­skih raz­i­skav, je upo­ra­ba ul­trazvo­ka za upra­vlja­nje de­lo­va­nja ce­lic na da­lja­vo, to je brez­stič­no,« po­ja­sni in do­da­ja: »Za­mi­sli­te si, da ima­te te­ra­pev­tske ce­lič­ne li­ni­je, ki na ukaz pro­du­ci­ra­jo te­ra­pev­tske mo­le­ku­le, ki jih po­tre­bu­je­te v lo­kal­nem oko­lju do­lo­čen čas. Ul­trazvok je prst, ki pri­ti­sne na sti­ka­lo. Če te­ra­pev­tske ce­li­ce po­sta­vi­mo v bli­ži­no tu­mor­ja in te pro­du­ci­ra­jo te­ra­pev­tske mo­le­ku­le, ki spod­bu­ja­jo naš imun­ski sis­tem, da de­lu­je­jo na tu­mor­ske ce­li­ce, smo na­re­di­li ene­ga od ko­ra­kov k oz­dra­vi­tvi.«

Mar­je­ta Kra­mar Fi­javž

Prof. dr. Mar­je­ta Kra­mar Fi­javž pred­se­du­je Od­bo­ru za žen­ske v Dru­štvu ma­te­ma­ti­ke, iz­i­ke in astro­no­mi­je Slo­ve­ni­je. Za­po­sle­na je kot iz­re­dna pro­fe­so­ri­ca za ma­te­ma­ti­ko na Fa­kul­te­ti za grad­be­ni­štvo in ge­o­de­zi­jo Uni­ver­ze v Lju­blja­ni, na In­šti­tu­tu za ma­te­ma­ti­ko in iz­i­ko v Lju­blja­ni pa se ukvar­ja z ba­zič­ni­mi raz­i­ska­va­mi na po­dro­čju ma­te­ma­tič­ne ana­li­ze, na­tanč­ne­je te­o­ri­je ope­ra­tor­jev in nje­ne upo­ra­be za re­še­va­nje di­na­mič­nih sis­te­mov. »Na ab­strak­tni rav­ni se ukvar­ja­mo z raz­i­sko­va­njem, pod ka­kšni­mi po­go­ji je do­lo­čen sis­tem par­ci­al­nih di­fe­ren­ci­al­nih enačb eno­lič­no re­šljiv, ka­kšne la­stno­sti ima re­ši­tev in ka­ko do­bi­mo re­ši­tve z že­le­ni­mi la­stnost­mi. Po­zna­va­nje vse­ga te­ga je po­memb­no za mo­de­li­ra­nje raz­lič­nih pro­ce­sov v iz­i­ki, ke­mi­ji, bi­o­lo­gi­ji in tu­di pri šir­je­nju epi­de­mij v člo­ve­škem so­ci­al­nem omrež­ju in po­dob­no,« ra­zlo­ži.

So­de­lo­va­la je pri za­ključ­nih na­lo­gah in raz­i­ska­vah štu­den­tov na raz­lič­nih po­dro­čjih, na pri­mer pri op­ti­mal­nem vo­de­nju pro­me­tnih to­kov, is­ka­nju učin­ko­vi­te­ga raz­bi­tja vo­do­vo­dnih omre­žij na me­ril­na ob­mo­čja, pri sta­ti­stič­nem mo­de­li­ra­nju hu­do­ur­ni­ških na­no­sov in pri pri­mer­ja­nju me­han­skih la­stno­sti raz­lič­nih be­to­nov. Po­leg te­ga da so­de­lu­je v treh do­ma­čih raz­i­sko­val­nih pro­jek­tih na agen­ci­ji za raz­i­sko­val­no de­jav­nost, vo­di tu­di šti­ri­le­tni evrop­ski pro­jekt Ak­ci­ja CA18232 z na­slo­vom Ma­te­ma­tič­ni mo­de­li za med­se­boj­no di­na­mi­ko v omrež­jih, ki po­te­ka pod okri­ljem COST (Euro­pe­an CO-ope­ra­ti­on in Sci­en­ce and Te­ch­no­lo­gy) in pri ka­te­rem ji je uspe­lo sku­paj zbra­ti naj­po­memb­nej­še evrop­ske raz­i­sko­val­ce s te­ga po­dro­čja iz kar osem­in­tri­de­se­tih dr­žav. Med svo­ji­mi do­sež­ki v sve­tu ma­te­ma­ti­ke je po­seb­no po­no­sna na knji­go z na­slo­vom Po­si­ti­ve Ope­ra­tor Se­mi­gro­ups: from Fi­ni­te to Ini­ni­te Di­men­si­ons, ki jo je le­ta 2017 sku­paj z An­drásom Bát­ka­i­jem iz Av­stri­je in Ab­de­la­zi­zom Rhan­di­jem iz Ita­li­je iz­da­la pri med­na­ro­dni za­lož­bi Bir­khau­ser/Sprin­ger.

Ma­ja Go­lu­bo­vič

Ma­ja Go­lu­bo­vič je in­že­nir­ka grad­be­ni­štva, za­po­sle­na je kot vod­ja pro­jek­ta v pod­je­tju Po­mgrad, d. d. Tre­nu­tno vo­di gra­dnjo sta­no­vanj­ske­ga na­se­lja v Ma­ri­bo­ru. Pra­vi, da je vsak dan zno­va pre­pri­ča­na, da ima vse pod nad­zo­rom in da je res nič ne mo­re pre­se­ne­ti­ti. »No, ‘pre­se­ne­če­nja’ se na­va­dno zač­ne­jo še pred pr­vo ju­tra­njo ka­vo, ki je ve­li­ko­krat po­tem sploh ne spi­jem, če­prav z le­ti ugo­ta­vljam, da me spre­mem­be vse manj me­če­jo iz ti­ra in da so v bi­stvu za­res ne­pred­vi­de­ni do­god­ki ze­lo red­ki, saj je na grad­bi­šču mo­go­če re­ši­ti vse,« pra­vi.

V svo­ji ka­ri­e­ri je so­de­lo­va­la v šte­vil­nih pro­jek­tih v raz­lič­nih funk­ci­jah, po­seb­no ra­da pa se spo­mi­nja druž­be­nih pro­jek­tov: »Naj­bolj po­no­sna sem, ko ko­le­sa­rim ob re­ki Mu­ri mi­mo vo­dnja­kov za čr­pa­nje obre­žne­ga il­tra­ta in se spo­mnim, ka­ko smo gra­di­li objek­te za il­tra­ci­jo pi­tne vo­de v Apa­ški do­li­ni, ali ko te­čem mi­mo no­vih fa­kul­tet za ra­ču­nal­ni­štvo in ke­mi­jo v Lju­blja­ni, na plo­šča­di pred ve­li­ko pre­da­val­ni­co pa je ve­li­ko štu­den­tov – za gra­dnjo teh smo na­mreč mo­ra­li upo­ra­bi­ti spe­ci­ič­no teh­no­lo­gi­jo za iz­ved­bo vi­dnih be­ton­skih sten, vi­so­kih sko­raj de­vet me­trov. To je bil ve­lik do­se­žek.«

Pri de­lu jo naj­bolj ome­ju­je ne­skonč­na ko­li­či­na pa­pir­ja. »Že­lim si, da bi pri gra­dnji pre­vla­do­va­la stro­ka, da bi teh­ni­ka, in­že­nir­sko raz­mi­šlja­nje in ra­zu­me­va­nje de­lov­nih pro­ce­sov pre­vla­da­lo nad ad­mi­ni­stra­tiv­nim ko­pi­če­njem ne­skonč­ne ko­li­či­ne do­ku­men­ta­ci­je. Ne­koč je kro­ži­la ša­la o tem, ko­li­ko pred­pi­sov re­gu­li­ra pri­de­la­vo ze­lja v EU, in če se prav spo­mnim, je bi­la šte­vil­ka tri­me­stna. Če ze­lje pri­mer­ja­mo sa­mo z enim grad­be­nim ele­men­tom, si lah­ko pred­sta­vlja­te, ko­li­ko ad­mi­ni­stra­tiv­ne­ga de­la zah­te­va­jo pro­ce­si v grad­be­ni­štvu, kjer je vsak pro­jekt edin­stven in ni­ko­li v ce­lo­ti po­no­vljiv,« pri­po­mni.

Fo­to To­mi Lom­bar

Sa­ša No­vak

Fo­to Ro­man Ši­pić

Moj­ca Ben­či­na

Fo­to Shut­ter­stock

Žensk v zna­no­sti ni dra­ma­tič­no manj kot mo­ških, a pov­sem dru­ga­če je na naj­viš­jih po­lo­ža­jih in pri na­gra­dah.

Fo­to Ma­vric Pivk

Ma­ja Go­lu­bo­vič

Fo­to Jo­že Su­ha­dol­nik

Mar­je­ta Kra­mar Fi­javž

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.