Predvideno zaostrovanje nadzora
Predlog PKP4 Organom pregona pooblastila za pridobivanje podatkov o lokacijah naprav ljudi v karanteni
Ljubljana – Ob predlagani zakonodajni podlagi za zaostrovanje nadzora nad posamezniki, okuženimi s sars-cov-2, in tistimi, ki jim je bila odrejena karantena, se zdi koalicija ob ponovnem povečevanju števila okuženih vse bolj enotna glede ukrepov, medtem ko so v opoziciji skeptični. Njihova dopolnila je ob obravnavi zakonodajnega paketa prihodnji teden gotovo pričakovati, a vprašanje je, ali bodo z njimi prepričali še katero od koalicijski strank, ki včeraj (še) niso bile pripravljene na komentarje.
»Predlog vlade razumemo kot še enega izmed poskusov izvajanja nadzora nad prebivalci pod pretvezo skrbi za zdravje in omejitve širjenja epidemije. O iskrenosti namenov smo podvomili že ob prvem 'protikoronskem' zakonu, v katerega je vladni vrh povsem po nepotrebnem 'vrinil' tudi represivna 103. in pozneje umaknjeni 104. člen,« so bili ostri v LMŠ, kjer bodo tako kot Levica nasprotovali obvezni uporabi mobilne aplikacije v primeru okužbe za sars-cov-2 ali odrejene karantene, saj menijo, da je v takšni obliki, kot je zapisana zdaj, poseg v zasebnost. »Pri tem bi se morali pogovoriti tudi o tem, kaj je vlada v zadnjem mesecu delala. Morali bi narediti več, da se sanira stanje v domovih za starejše občane in okrepi javno zdravstvo. Ne pa da bomo izbruhe reševali gasilsko oziroma od primera do primera,« je o zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.
V SD in Sabu se do rešitev v zakonu še niso opredelili, a ob morebitnih koristnih učinkih mobilnih aplikacij tudi oni izpostavljajo strah pred posrednim množičnim nadzorom, saj trenutno postavlja več vprašanj.
Obvod strožjih določb? Informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik poleg obveznosti mobilne aplikacije, o kateri meni, da je nesorazmeren poseg v pravice posameznikov, močno skrbi tudi predlog za pridobivanje in uporabo identiikacijskih ter lokacijskih podatkov posameznikov, ki jim je bila odrejena karantena ali samoizolacija.
»Še posebno je tako pooblastilo nadzornim organom skrb vzbujajoče ob javnih navedbah, da bo pri nadzoru karantene sodelovala tudi policija,« je še poudarila in dodaja, da organi pregona podatek o lokaciji posameznika od operaterja elektronskih komunikacij lahko pridobijo le ob upoštevanju strogih pogojev, če je to del podatkov o prometu, potrebujejo tudi odredbo sodišča. V tem kontekstu pa se ji zdi nedopustno, da se za pridobivanje enakega podatka zunaj namenov pregona kaznivih dejanj, torej za nadzor nad karanteno posameznika, ustvarja nižji standard, brez varoval za pravice posameznika in brez upoštevanja, da je v določenih primerih za pridobitev podatka o lokaciji posameznika potrebna odredba sodišča. Tak nižji standard pa bi lahko pomenil tudi pot za obvod strožjih določb, ki jih morajo pri pridobivanju podatkov od operaterja upoštevati organi pregona.
Hitrejše vročanje karantenskih odločb
Tako kot vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin tudi drugi koalicijski sogovorniki zaostrovanje ukrepov utemeljujejo tudi z majhnim nadzorom nad karantenami in prepoznim vročanjem karantenskih odločb, saj te prispejo do naslovnika včasih tudi šele po 14 dneh, ko je karantene že konec. »Očitno imamo težave z implementiranjem sprejetih političnih odločitev,« je opozoril Kacin.
Minister za zdravje Tomaž Gantar mu je na to odgovoril, da očitno ne razume postopka. Karantenske odločbe namreč vročajo po upravnem postopku in šele nato ima zdravstveni inšpektorat pooblastila za nadzor. Vročanje nameravajo sicer pospešiti z zadnjim zakonodajnim paketom, ki predvideva, da bi te odločbe lahko vročali osebno in po elektronski pošti. Dostop do evidence izdanih odločb o karanteni bi poleg zdravstvenega inšpektorata imela še policija.
• Opozicija v večini le za prostovoljno mobilno aplikacijo za sledenje stikom.
• Informacijski pooblaščenec bo podal uradno mnenje in ga poslal tudi v državni zbor.
• Karantenske odločbe bi lahko vročali tudi po e-pošti.