Predčasni konec sanacije bolnišnic
Reševanje iz rdečih številk Za enajst zdravstvenih ustanov neuspešno – Fakin vidi v sanaciji plus, Marušič minus
Njeni zagovorniki pravijo, da se je izboljšala reorganizacija dela, drugi pa nasprotno trdijo, da ni prinesla želenih učinkov.
Ljubljana – Prihodnji teden naj bi vlada odločala o prekinitvi sanacije bolnišnic, ki se je začela konec leta 2017. Njeni zagovorniki pravijo, da je bila nujna, saj je izboljšala reorganizacijo dela, drugi pa trdijo, da ni prinesla želenih učinkov.
Brigite Ferlič Žgajnar
Robert Cugelj, predsednik sanacijskega odbora, meni, da je bila sanacija smiselna: »Bolnišnice je spodbudila, da so začele razmišljati, da je treba nekaj narediti tudi pri organizaciji. Resda je šlo za zunanjo prisilo, a je prinesla okoli 56 milijonov realiziranih prihodkov.«
Kako pa odgovarja kritikom, ki pravijo, da je bila sanacija nepotrebna, saj je 11 bolnišnic še vedno v rdečih številkah. »Težko komentiram kritike, ki jih ne poznam,« odgovarja Cugelj. Če je prekinitev sanacije dobra, morate vprašati tiste, ki so se odločili za ta korak, je še dodal.
Ministra na različnih bregovih
Dorjan Marušič, nekdanji minister za zdravje, pozdravlja konec sanacije: »Ob vseh dosežkih te vlade pri obvladovanju epidemije covida je to prva večji sprememba v zdravstvenem sistemu.« Že
V sanaciji sogovornik ne vidi nič pozitivnega: »Potreben je bil nov zakon, treba je bilo vpeljati novo strukturo odločevalcev, v katero so že bili vključeni stari akterji – direktorji bolnišnic so postali sanatorji. Šlo je za dvojne vloge in zanesljivo ne pristno za naravnanost k sanaciji bolnišnic. Dokler bomo politično sanirali bolnišnice, bomo imeli popolnoma enako in nedotakljivo mrežo, od katere državljani žal ne bomo imeli nič.« Namesto sanacije bi morali po Marušičevem mnenju reorganizirati sistem inanciranja in storitev in predrugačiti prebohotno mrežo bolnišnic.
Nekdanji minister za zdravje Samo Fakin v nasprotju z Marušičem označuje konec sanacije za škodljivega. »Njena dobra stran je bila, da smo bolnišnice spravili na enak skupni imenovalec. Prvič v zgodovini so imeli direktorji možnost videti, kako poslujejo drugi in prenašati dobre prakse. Zdaj se to ukinja in bo spet posloval vsak po svoje. Uspešnost posamezne bolnišnice bo znova odvisna od tega, kakšnega direktorja ima in kako bo 'vozil' med vsemi pritiski. Pozitivni učinki sanacije so bili, zato bi bilo treba z njo nadaljevati,« je prepričan Fakin.
Cugelj vprašanje o tem, ali bi se dalo z nadaljevanjem sanacije vse bolnišnice potegniti iz minusa, označuje kot težko: »Verjetno jih ne bi mogel rešiti lej ta proces. Zato je država v zakonu že zapisala, da jim bo zaradi covida pomagala. Gotovo pa bi sanacija še kaj pripomogla«.
In koliko je bilo z njo stroškov v dveh letih in pol? Skoraj 97 tisoč evrov za plačilo članov sanacijskega odbora, za povečani obseg dela sanacijskih uprav pa 124 tisoč.