Učitelji naj se znajdejo, kot vedo in znajo

Novo šolsko leto Zatakne se lahko, če bo treba že kmalu preiti na izobraževanje na daljavo – Pedagoška vprašanja

V novem šolskem letu se lahko zatakne, če bo treba že kmalu preiti na izobraževanje na daljavo.

Za zdaj še velja, da se bo šolsko leto začelo v torek za vseh 260.000 učencev in dijakov ter skoraj 26.000 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Učitelji so na tak začetek pripravljeni. Ne nazadnje v smislu podajanja snovi ne bo prav nič drugače kot vsako drugo leto. Hitro pa se lahko zatakne, če bo treba preiti na model C, ki predvideva, da se za del učencev pouk izvaja na daljavo. Po dveh mesecih počitnic so sicer vsi bolje pripravljeni kot marca, a razlike med šolami so velike. V opremljenosti in znanju učiteljev. Na spletna izobraževanja se jih je sicer prijavilo več kot 20.000. Ali so se jih tudi udeležili, ni znano.

Špela Kuralt

Učiteljica, ki je vsa leta uporabljala računalnik in se med epidemijo koronavirusa tudi naučila snemati ter objavljati videe za svoje učence, je prejšnji teden izvedela, da v šoli nimajo dovolj računalnikov. Službeni računalnik si bo morda morala deliti s kolegico. Kako bosta to izpeljali, če bo treba delati od doma, še ni znano. Tudi če učitelji znajo uporabljati vse programe, nič ne pomaga, če nimajo opreme. Tega se očitno zaveda tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ki je že v junijskem intervjuju za Delo dejala: »Do jeseni morajo vse šole in učitelji imeti neko univerzalno, temeljno platformo za izobraževanje na daljavo. Opremo

in tudi programe.« Z ministrstva so odgovorili, da bo ministrstvo »vzgojno-izobraževalnim zavodom s projektom, ki ga izvaja Arnes, zagotovilo 4003 prenosne računalnike, ki jih bodo zavodi lahko uporabljali za vsakdanje delo, v primeru izkazanih potreb pa posojali učencem in dijakom za izvedbo izobraževanja na daljavo«.

Kakšno je resnično stanje na terenu, je skoraj nemogoče ugotoviti. Arnes je sicer ob koncu leta opravil anketo, v kateri so uporabniki, učitelji, informatiki, ravnatelji odgovorili, da ima 63 odstotkov učiteljev ustrezno opremo za delo na domu. Po njihovi anketi je opremljenost učencev z opremo IKT, ki je primerna za izobraževanje na daljavo, še slabša. Primerno opremo za izobraževanje na daljavo naj bi imelo le 49 odstotkov učencev. Anketa ni raziskava z jasno metodologijo, zato sklepov ni možno delati v nobeno smer. Lahko je situacija boljša, lahko pa še slabša, če denimo upoštevamo, da gre morda v vseh primerih za edini računalnik doma, ki ga uporablja več otrok, morda tudi še kakšen odrasel za delo od doma.

Odvisni od občin

Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan, sicer ravnatelj Osnovne šole Janka Modra iz Dola pri Ljubljani, pritrjuje, da resnično ni mogoče podati prave ocene opremljenosti za delo na daljavo: »Slovenske šole so v povprečju močno nadpovprečno opremljene glede na svoje evropske kolegice.« A Pečan poudarja, da je to le povprečje. Odstopanja so lahko zelo velika tudi zaradi načina inanciranja nakupa opreme, pojasnjuje Pečan: »Država prispeva šolam polovico, polovico pa mora zagotoviti zavod sam, torej lokalne skupnosti, ki so ustanoviteljice. Te pa se zelo različno odzivajo. Obstajajo šole, ki imajo vedno težave z zagotavljanjem svoje polovičke. Moja šola je opremljena res vrhunsko, ker ima občina posluh, povsod pa ni tako. Zato je neustrezno, kot še marsikatera druga stvar, da je država prepustila, ponekod pa prevalila stvari na lokalne skupnosti. Ker so take stvari potem odvisne od lokalne skupnosti oziroma politikov, ki so tam na oblasti. Po drugi strani pa so vsi polni besed o tem, kako morajo imeti otroci enake pogoje. Absolutno jih ne morejo imeti!«

Pečan pravi, da je bilo nekaterim učiteljem nerodno priznati, da imajo doma tako stare računalnike, da za delo na daljavo še zdaleč niso uporabni. Dobra opremljenost šol lahko v takih primerih rešuje situacije učiteljev doma, pravi Pečan: »Sam bi ponudil možnost, da bi učitelji na daljavo delali kar iz šole. V vsaki učilnici bi lahko bil en učitelj in po eden v vsakem kabinetu. Vsi tisti, ki nimajo dobre opreme ali povezave doma, bi lahko delali iz službe. Sploh se ne bi srečevali. Prepričan sem, da to velja na več šolah. Samo razpored je treba narediti.«

Dostop do spleta

Tudi najboljša oprema ne pomaga, če ni dostopa do spleta ali če prenos podatkov ni dovoljšen. Podatkov, ali imajo učitelji dostop do spleta in kakšen je ta, nima nihče. Več podatkov je za učence. Z ministrstva so odgovorili, da so se z enim od mobilnih operaterjev že dogovorili za podaljšanje delovanja 500 mobilnih modemov, ki jih je operater za učence doniral že v času epidemije, hkrati pa so se dogovorili za donacijo novih 300 modemov in podatkovnih paketov. Z drugim mobilnim operaterjem se za podaljšanje delovanja 300 modemov še pogovarjajo.

Učenci in dijaki si po navedbah ministrstva v šolah uredijo dostop do Microsoftovih storitev brezplačno, ministrstvo ima namreč z njimi sklenjeno pogodbo. Ali imajo vsi učenci in dijaki opremo, s katero bodo te brezplačne storitve lahko uporabljali in ki bo omogočila izobraževanje na daljavo, pa z ministrstva odgovarjajo: »Ocenjujemo, da nam je v času izrednih ukrepov uspelo zagotoviti opremo tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Ministrstvo se bo glede zagotavljanja opreme na podoben način kot v času izrednih ukrepov odzivalo na potrebe, ki jih bodo posredovali zavodi.« Ob koncu šolskega leta so sicer ugotovili, da se okoli tisoč osnovnošolcev in več kot tisoč dijakov ni nikoli odzvalo na izobraževanje na daljavo.

Čas epidemije je bil velika preizkušnja tudi za Arnes. Tam pravijo, da so na morebitno ponovno izobraževanje na daljavo dobro pripravljeni: »Med drugim smo večkratno povečali zmogljivosti storitev omrežja Arnes. Zaradi čedalje večjih potreb in želja uporabnikov, da bi omogočili hkratno sodelovanje večjega števila udeležencev z uporabo zvoka in slike, na primer celega razreda, smo na Arnesu kupili licence za zmogljiv videokonferenčni sistem Zoom. S polnimi funkcionalnostmi bo brezplačno na voljo vsem učiteljem na slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Aplikacija omogoča hkratno prikazovanje kamer vseh učencev v razredu.«

Delavnice za učitelje

Da bi učitelji vse to sploh znali uporabljati, je bilo med počitnicami zelo veliko spletnega izobraževanja, za katero sicer nihče ne more vedeti, koliko so ga učitelji dejansko spremljali, koliko pa je šlo bolj ali manj za prijave. Na usposabljanja v obliki študijskih srečanj se je v dveh mesecih po navedbah Zavoda RS za šolstvo prijavilo 20.000 vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev osnovnih in srednjih šol. Delavnice za učitelje so izvedli tudi na Arnesu. Že pred počitnicami jih je bilo 69 o različnih storitvah IKT, do konca avgusta jih bodo izvedli vsaj 220. Kot ocenjujejo na Arnesu, bo vseh udeležencev okoli 3000. Prav tako so ta mesec odprli spletne tečaje o rabi spletnih učilnic, mobilnih naprav, vodenju in upravljanju vzgojno-izobraževalnih zavodov, spletnem anketiranju … Prijavljenih je bilo več kot 1900 udeležencev. Kot so še dodali na Arnesu, pa so se pred desetimi dnevi na portalu SIO začeli webinarji za učitelje. Prvega se je v živo udeležilo več kot 500 uporabnikov.

Poleg tega zadnje tedne vsaj po nekaterih šolah učitelji, ki znajo delati na daljavo, učijo svoje kolege. Kolegi so tako za nasvet vprašali tudi učiteljico razrednega pouka Nino Jelen iz Osnovne šole Ivana Skvarča iz Zagorja ob Savi.

Verjetno ni bilo veliko petošolcev po Sloveniji, ki ne bi v času epidemije spremljali njenih videov na spletnem kanalu youtube, ki jih je pripravljala za svoje učence. »Precej učiteljev me je spraševalo, kakšen program uporabljam, s čim snemam, kje se dobi glasba, kakšen nosilnik za telefon uporabljam. Mimogrede, moj nosilnik je sestavljen iz vsaj petih škatel za puzle, nekaj igrač in kakšnega težkega kipca,« odgovori Jelenova. Dodaja, da je epidemija učitelje zbližala: »Mislim, da smo si zelo pomagali med seboj. Po naših forumih in v skupinah na družabnih omrežjih so krožili nasveti, ideje, gradiva … Učitelji so delili svoje stvaritve, skupaj smo se učili. Ne vem, ali smo bili že kdaj tako zelo povezani.«

Nina Jelen pravi, da so se na šoli dogovorili, da bodo vsi uporabljali enake kanale prenosa informacij, kar priporoča tudi ministrstvo. Zagotovo pa ne bodo vsi enako delali. V priporočilih učiteljem za delo na daljavo piše, naj se usmerijo v videorazlage. Filmi, ki jih je snemala Jelenova, so izjemni. A le za enega, ki obravnava eno samo samcato snov pri le enem predmetu, je veliko dela, pojasnjuje: »Za tremi minutami ilmčka je precej razmišljanja, snemanja in montaže. Najprej dobro naštudiram snov, izluščim tisto, kar morajo učenci nujno slišati, razmislim, kako bom to pokazala, da bo čim bolj preprosto, razumljivo, napišem scenarij, vohljam okoli hiše za zanimivimi motivi in snemam ter vse to še zmontiram. Vmes pa poiščem še trenutek, ko so otroci in mož toliko časa tiho, da lahko posnamem še svoj glas oziroma razlago, kar ni tako lahko, kot se sliši.«

Jelenova se je že pred karanteno ljubiteljsko ukvarjala s snemanjem, z učenci so v šoli snemali videe, pravi, da jo je veliko naučila tudi nečakinja Metka. Dodaja, da nikoli ni razmišljala, da bi to delo inančno ovrednotila, da je delala za učence: »Res sem čutila, da jih ne smem pustiti na cedilu, da potrebujejo razlago, da je pomembno, da vidijo ali vsaj slišijo svojo učiteljico.«

Sviz je že spomladi opozoril ministrstvo na dodatno delo, ki ga bodo morali opraviti učitelji. V tem trenutku jih čaka ovrednotenje spomladanskega izvajanja izobraževanja na daljavo, dodatna usposabljanja, priprava vnaprej posnetih razlag, priprava individualnih načrtov za učence, ki jih niso dosegli z izobraževanjem na daljavo, ki imajo večje vrzeli v znanju, dopolnitev programov za učence s posebnimi potrebami, izdelati morajo načrte IKT pri pouku. »Zato še enkrat pozivamo ministrstvo k resnemu in odgovornemu odzivu, da se pravočasno dogovorimo o vrednotenju teh dodatnih opravil, ki jih bodo morali učitelji opraviti ob svojem rednem delu. Pri izvajanju pouka na daljavo ministrstvo priporoča, da ga učitelji ustrezno prilagodijo. Poenostavljeno interpretirano to pomeni, da jim ministrstvo priporoča, da se znajdejo sami!«

Ministrica Simona Kustec je glede dodatnega plačila učiteljev v četrtek na novinarski konferenci dejala le, da so normativi enaki kot doslej, če se bo izkazalo drugače, pa se bodo začeli pogovarjati.

Brez odgovorov

Ocena, ali so učitelji, učenci, šole v smislu opreme pripravljeni na izobraževanje na daljavo, je nehvaležna. Nekateri so, drugim manjka veliko, če ne celo preveč. Številke o prijavah učiteljev na usposabljanja so sicer impresivne, a ne povedo veliko. Pokazala bo praksa, ki bo verjetno pokazala tudi, da imajo šole še vedno premalo sistematiziranih računalničarjev. Na ministrstvu pojasnjujejo, da si prizadevajo zanje pridobiti dodatna sredstva. Pečan je bolj jasen: »Na ministrstvu res delajo na tem. Ampak nad njimi je glede tega še ministrstvo za javno upravo, nad obema pa ministrstvo za inance. Ko se take stvari začnejo zatikati v naših birokratskih kanalih, je potem to približno tako kot brejost pri slonicah. Traja.«

»Vsi so polni besed o tem, kako morajo imeti otroci enake pogoje. Absolutno jih ne morejo imeti!«

Gregor Pečan

»Za tremi minutami filmčka je precej razmišljanja, snemanja in montaže. Najprej dobro naštudiram snov, izluščim tisto, kar morajo učenci nujno slišati, razmislim, kako bom to pokazala, da bo čim bolj preprosto, razumljivo, napišem scenarij, vohljam okoli hiše za zanimivimi motivi in snemam ter vse to še zmontiram. Vmes pa poiščem še trenutek, ko so otroci in mož toliko časa tiho, da lahko posnamem še svoj glas oziroma razlago, kar ni tako lahko, kot se sliši.«

Nina Jelen

Tudi če učitelji znajo uporabljati vse programe, nič ne pomaga, če nimajo opreme.

Zdi se, da bodo učitelji kljub vsemu tehnične težave še premagali, saj so vsekakor bistveno bolje pripravljeni kot spomladi. Precej bolj jih skrbi pedagoški del njihovega dela, če bodo morali izobraževati na daljavo. Na nekaj teh vprašanj je ta teden opozoril tudi izvršilni odbor Sviza, ki je poudaril, da ne ministrstvo ne zavod za šolstvo ne odgovarjata na zahtevna vprašanja izobraževanja na daljavo: »O načinu organizacije in poteka pouka na daljavo še nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta praktično ni mogoče izvedeti ničesar, čeprav gre za ključno vprašanje. Priporočila govorijo o prilagoditvi urnika in načinu pouka na daljavo, a o tem, kako si ministrstvo in zavod to predstavljata, ne izvemo ničesar. Podobno nedorečeno je še eno temeljno vprašanje, vprašanje ocenjevanja. Čeprav je splošno prepoznano, da izobraževanje na daljavo povečuje razlike v škodo tistih, ki so v slabšem materialnem in socialnem položaju, odgovorov, kako bomo te učinke nevtralizirali, ni.«

Foto Leon Vidic Učiteljica Nina Jelen (na fotografiji) je ena tistih, ki so se s svojim delom med epidemijo zelo izkazale. Njene videe so gledali skoraj vsi petošolci po državi.