Trump kot odločni zagovornik reda in miru
Republikanska konvencija Zadnji dan je bila videti kot prava konvencija, z veliko delegati in malo varne razdalje
Donald Trump je zadnji dan republikanske konvencije uradno sprejel nominacijo stranke za nov mandat na čelu Združenih držav Amerike in razložil Američanom, zakaj bodo tokratne volitve »najpomembnejše v zgodovini države«.
Jure Kosec
Kakšno je bilo glavno sporočilo republikanske konvencije?
Kljub notranjim trenjem in dejstvu, da kar nekaj vidnih republikancev na novembrskih volitvah ne bo glasovalo za ameriškega predsednika, republikanska konvencija ni vzbujala vtisa, da stranka ni poenotena za svojim kandidatom. Nasprotno, organizatorji so se v štirih dneh potrudili, da se govorci niso bistveno odmikali od glavnega sporočila konvencije – da je glas proti Trumpu glas za kaos, v katerem bi se znašle ZDA, tako na gospodarskem kot na družbenem področju, če bi zmagal demokratski kandidat Joe Biden. Njihova naloga ni bila zelo težka, saj je bilo med nastopajočimi precej članov predsednikove družine, tudi prva dama Melania Trump.
Je bila konvencija primerljiva z demokratsko?
V nasprotju z demokratsko konvencijo je bilo v ospredju štiridnevnega republikanskega druženja predvsem poudarjanje dosežkov Trumpovega mandata. Preden je po ZDA z vso silo udarila pandemija, je bila v najmočnejši državi na svetu gospodarska rast visoka, brezposelnost pa rekordno nizka. Predsednikovi podporniki so poskusili spomniti Američane na dobre stare čase pred »kitajskim virusom«, predvsem pa na to, da so ti še vedno dosegljivi, seveda če bo Trump ponovno izvoljen. Republikanska konvencija se je od demokratske razlikovala tudi po tem, da je bila vsaj zadnji dan videti kot prava konvencija – z množico delegatov in malo oziroma nič varne razdalje.
■ Kateri so bili ključni poudarki Trumpovega govora?
Predsednik je v četrtek zvečer med nastopom, ki ga je pred
Belo hišo v živo spremljalo več kot 1500 vidnih republikancev, povzel svoje »dosežke« in ostal zvest temam, na katerih je že na prejšnjih volitvah gradil svojo podporo. Aktualnostim, kot so pandemija in rasna trenja, se ni mogel izogniti, toda to ni pomenilo, da je prevzel nase kakršnokoli odgovornost. Trump se je razglasil za voditelja, ki je za Afroameričane naredil največ po Abrahamu Lincolnu. Iz njegovih besed je bilo očitno, da se bo med predsedniško kampanjo pozicioniral kot odločen zagovornik reda in miru. »Od vašega glasu bo odvisno, ali bomo zaščitili Američane, ki spoštujejo zakone, ali pa bomo dali prosto pot anarhistom, agitatorjem in kriminalcem, ki grozijo našim državljanom.«
■ Kako kaže predsedniškima kampanjama?
Demokrat Joe Biden nekaj več kot dva meseca pred volitvami v večini javnomnenjskih anket uživa občutno prednost pred republikanskim tekmecem. Na podlagi meritev javnega mnenja se zdi, da si Američani želijo videti spremembo v Beli hiši in da jih je večina pripravljena zaupati nekdanjemu podpredsedniku. Toda demokrati za zdaj še ne odpirajo šampanjca. Izkušnja iz leta 2016, ko je demokratska kandidatka Hillary Clinton dobila več glasov od Trumpa, a zaradi elektorskega sistema izgubila volitve, je globoko vcepljena tako v njihovo kot republikansko zavest.
■ S čim lahko Trump zmanjša zaostanek za Bidnom?
Do novembra se lahko še marsikaj spremeni. Oba kandidata čakajo televizijska soočenja, o katerih so opazovalci opozorili, da bi lahko Trumpu bolj koristila kot Bidnu. Neizogibno je tudi, da bodo v predsedniško kampanjo posegli nepredvideni dogodki. Mednje zagotovo spada razvoj učinkovitega cepiva proti covidu-19. Zadnji dan konvencije je predsednik obljubil Američanom razvoj cepiva »do konca leta ali morda že prej« in napovedal, da bodo ZDA prebrodile pandemijo »močnejše kot kadarkoli«. Trumpovih obljub marsikdo ne jemlje resno. Toda na koncu bo pomembno samo to, kako resno jih bodo vzeli ameriški volivci.