Slovenska podjetja ujeta v lastnih nepremičninah
Poslovni prostori Delo od doma (še) ni oklestilo števila poslovnih prostorov – Madžarski Mol v Murski Soboti v novo poslovno stavbo
Ljubljana – Zaradi večjega obsega dela od doma številna podjetja potrebujejo manj poslovnih prostorov kot pred epidemijo. Marsikatero tudi ugotavlja prednosti tovrstnega dela in ga bo vsaj delno izvajalo tudi v prihodnje. Kljub temu povpraševanje po poslovnih nepremičninah za zdaj ostaja enako, ugotavljajo nepremičninski strokovnjaki. V Sloveniji je veliko podjetij lastnikov prostorov, v katerih delujejo, zato so pri njihovem upravljanju tudi manj fleksibilna.
Aljoša Črnko
Tako kot na trgu stanovanjskih nepremičnin tudi pri nepremičninah za poslovne namene v Sloveniji prevladuje želja po lastništvu. Kar 65 odstotkov slovenskih podjetij posluje v lastnih prostorih, medtem ko je zgolj 22 odstotkov takšnih, ki prostore najemajo, kaže anketa, ki sta jo junija izvedla Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in podjetje NAI Significa. Preostalih 13 odstotkov podjetij posluje kombinirano, v lastnih in najetih prostorih. V tem smislu je najemni trg poslovnih nepremičnin slabše razvit od prodajnega trga, poudarjajo na GZS, in vse kaže, da se to še ne bo kmalu spremenilo.
Anketa namreč nakazuje, da bodo podjetja izpeljala načrte za dodatno širjenje svojih poslovnih prostorov, ki so jih sprejeli pred epidemijo. Zelo majhen je delež podjetij, ki bodo svoje prostore zmanjšala, nekatera so zmanjšala le načrtovan obseg razširitve.
Manjša fleksibilnost domačih podjetij
Ravno zaradi želje po lastništvu so slovenska podjetja rigidna in manj fleksibilna, opozarja nepremičninski strokovnjak Stane Petavs. Kot pove, se spremembe poslovnih prostorov v tujini že dogajajo, vendar imajo tam njihovi uporabniki večinoma sklenjeno najemno razmerje. »Podjetja, ki so v najemnem razmerju, se bodo lahko hitreje prilagodila novim razmeram. Pri nas večina podjetij deluje v lastnih prostorih, zato niso fleksibilna, optimizacijo stroškov z nepremičninami pa težje dosežejo,« opozarja Petavs.
Jasno je, da se delo v pisarniških podjetjih spreminja, kako močan bo vpliv pandemije na nepremičninski trg, pa bomo videli čez dobro leto. Petavs pravi, da je malokdo pričakoval tako uspešno delo od doma, v resnici pa se je v zadnjih mesecih potrdilo, da je meja med službenim in prostim časom vse bolj zabrisana.
Povpraševanje za zdaj enako Poznavalci nepremičninskega trga si sicer niso edini glede sprememb, ki jih lahko pričakujemo na področju poslovnih nepremičnin. Čeprav nekatera podjetja zaradi narave dela lahko zmanjšajo obseg dela v pisarnah in s tem tudi svoje poslovne prostore, povpraševanje po poslovnih nepremičninah ostaja enako, poudarja Jacqueline Stuart, direktorica Slovenia Investa. »Čeprav nisem bila med tistimi, ki so trdili, da bodo pisarne postale stvar preteklosti, me enaka raven povpraševanja preseneča,« poudarja Stuartova. Kot pravi, je karantena zagotovo pospešila digitalno transformacijo podjetij, vendar se nikakor ne bo delalo zgolj od doma. Stuartova med drugim poudarja, da delo od doma lahko izpeljejo le določena podjetja, predvsem tehnološka, ki pa zaradi manjše interakcije med zaposlenimi že opažajo izgubo inovacijske kulture.
S tem se strinja tudi Matej Runjak, direktor podjetja Trigal, ki ponuja poslovne nepremičnine. Runjak pretiranih sprememb na področju pisarniških prostorov ne pričakuje, saj bi podjetja s tem na kocko postavila skupinsko dinamiko zaposlenih. »Trenutno čutimo vpliv pandemije, ki pa ima omejen rok trajanja. Podjetja se zavedajo, kako pomembni so za zaposlene skupni prostori in kako pomembno je, da so zaposleni del skupnosti podjetja. Spoznali smo, da lahko na daljavo urejamo besedila in opravljamo operativne naloge, v sklopu organizacije pa je pomembno tudi druženje. Verjamem, da bodo spremembe nastale, vendar ne bi trdil, da radikalne,« trenutno stanje opisuje Runjak.
Foto Jure Eržen
Premalo kakovostne ponudbe
Čeprav povpraševanje po poslovnih nepremičninah ostaja skoraj enako, to ne velja za začetne naložbe v poslovne prostore. Pandemija je vplivala na negotovost poslovanja podjetij, zato s težavo sprejemajo srednjeročne in dolgoročne odločitve, česar se zavedajo tudi investitorji novih poslovnih zgradb. Zato so predvsem začetne investicije v poslovne nepremičnine nekoliko zastale, medtem ko se obstoječi prostori razvijajo naprej. Še vedno pa je ena osrednjih težav slovenskih poslovnih prostorov nizka kakovost ponudbe, pravi Runjak in doda: »Za Slovenijo je že dlje časa značilno, da ni kakovostnih novih poslovnih prostorov.«
Zdaj se tako uresničujejo načrti, ki so bili pripravljeni že pred krizo. Med temi je tudi gradnja nove upravne stavbe madžarskega Mola, ki bo stala v Murski Soboti. Njen investitor je ptujsko gradbeno podjetje Drava, od katerega bo Mol najemal prostore.