Med epidemijo večinoma dokaj dobro
Borzne družbe Dobiček se je skrčil za sedem odstotkov
Ljubljana – Na prvi pogled so borzne družbe dokaj dobro preživele polletje, zaznamovano z izbruhom epidemije, je razvidno iz analize objav polletnih rezultatov. Dobiček podjetij prve borzne kotacije je v prvem polletju dosegel 350 milijonov evrov, kar je le sedem odstotkov manj kot v prvem polletju lani. Toda dober dosežek je predvsem posledica boljšega poslovanja Krke, polletje pa so polepšali tudi enkratni dogodki. Epidemija je najbolj načela prav dobiček Petrola, ki se je zmanjšal za polovico. Naftni trgovec je med družbami prve borzne kotacije utrpel tudi največji izpad prihodkov. Močno se je zmanjšal tudi dobiček logistov Intereurope in Luke Koper. Finančne ustanove so pred izbruhom epidemije povečale rezervacije, kar je vplivalo tudi na njihovo dobičkonosnost. Karel Lipnik
Ljubljana – Z objavo polletnih rezultatov Petrola se na ljubljanski borzi končujejo objave prvega polletja. Z izjemo Mercatorja (ta bo rezultate polletja razkril sredi septembra) so poslovanje razkrile vse družbe elitne borzne kotacije. Polletje, zaznamovano z izbruhom epidemije, so na prvi pogled preživele precej dobro.
Karel Lipnik
Dobiček podjetij prve borzne kotacije je v prvem polletju dosegel 350 milijonov evrov, kar je le sedem odstotkov manj kot v prvem polletju lani. Toda dober dosežek je predvsem posledica boljšega poslovanja Krke, polletje pa so polepšali tudi enkratni dogodki. Med drugim so zaradi prodaje Vite lepši dobički Save Re in NLB.
Udarec za Petrol, zagon Krke Epidemija je najbolj načela prav dobiček Petrola, ki se je zmanjšal za polovico. Več o rezultatih naftnega trgovca pišemo v spodnjem članku. Epidemija se je močno poznala tudi Intereuropi, ki se ji je dobiček sesedel za 44 odstotkov, in Luki Koper, ki ima ob polletju 40 odstotkov slabši rezultat kot v istem času lani. Kot že omenjeno, je epidemija povečala predvsem dobiček Krke, ki je imela zaradi kopičenja zalog kupcev izjemno prvo četrtletje. V prvem polletju pa je dolenjski farmacevt ustvaril 161 milijonov evrov čistega dobička, kar je šestino več kot v istem lanskem obdobju. Krka je sicer imela dokaj povprečno drugo četrtletje, ko so kupci, kot kaže, zmanjševali nakopičene zaloge.
Stabilno polletje finančnih ustanov
Finančne ustanove so pred izbruhom epidemije povečale rezervacije, kar je vplivalo tudi na njihovo dobičkonosnost. Poleg tega je Zavarovalnico Triglav zatresel tudi potres v Zagrebu. Popravki vrednosti posojilnega portfelja so dobiček NLB medletno znižali za 22 odstotkov. A pri tem je treba opozoriti, da je NLB nekoliko polepšala polletni dosežek s prodajo Vite. Življenjsko zavarovalnico je prevzela Save Re, ki pa je tudi od konsolidacije Vite vknjižila zajeten dobiček, tako da je bil dobiček ob polletju kar 42 odstotkov večji kot lani. Na splošno gledano pa je bilo poslovanje inančnih ustanov stabilno, kar se vidi tudi v dosežku Zavarovalnice Triglav, ki je bil skoraj enak lanskemu rezultatu ob polletju.
Zastoj prometa in logistike Petrol je med družbami prve borzne kotacije utrpel tudi največji izpad prihodkov. Zaradi boljše primerjave smo v primerjavo vključili prodajno maržo trgovca, ki se je medletno znižala za 18 odstotkov. Za več kot desetino so prihodki upadli le še Luki Koper, ki je vpliv epidemije občutila že ob januarskem izbruhu na Kitajskem.
Poleg opazno večje prodaje Krke je kosmate marže uspelo zvišati tudi Savi Re in Zavarovalnici Triglav. Prva je rast ustvarila tudi z novimi posli na evropskih trgih in prevzemom. Neto obresti in provizije NLB so se medletno znižale za štiri odstotke, kar tudi ni hud udarec za poslovanje. Prav tako za štiri odstotke so se prodajni prihodki zmanjšali Telekomu Slovenije.