Pivčeva: KPK pompozno za medije
Politika KPK zaradi suma kršitve zakona o integriteti uvedla postopek – Aleksandra Pivec njegovo uvedbo pozdravlja
Ljubljana – »Seveda, naj se pregleda in zaključi korektno,« je napoved Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da bo v zvezi z njenimi službeno-zasebnimi obiski na Krasu in Obali sprožila postopek, komentirala predsednica Desusa Aleksandra Pivec ter dodala, da je KPK sicer postopek začela »pompozno za medije«, a to ne spreminja dejstev.
Barbara Eržen
KPK bo dejstva še razčiščevala s Pivčevo in drugimi povezanimi osebami, saj – kot pravi predsednik KPK Robert Šumi
– uvedba preiskave ne prejudicira končnih ugotovitev. O tem, kateri členi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije so bili domnevno kršeni, predsednik KPK ni želel govoriti, saj obravnavane osebe o uvedbi preiskave še niso bile obveščene. Šele ko bodo dobile potrdilo in bo izkazano, da je bila obravnavana oseba obveščena, bo mogoče povedati, za koga gre in na kaj se bo komisija osredotočila.
Da končna presoja KPK, ne glede na to, kakšna bo, ne bo spremenila njihovega odklonilnega odnosa do predsednice, je že včeraj jasno napovedal vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša. Ta je Pivčevo predvsem zaradi afer pa tudi zaradi njenega načina vodenja kljub uspehom v koaliciji, na primer ustanovitvi urada za demograijo, skupaj z drugimi poslanci pozval k odstopu. Ker tega ni storila, ji je svet stranke že izrekel nezaupnico. Po posvetovanju s statutarnopravno komisijo stranke, ali lahko že svet stranke odloča o njeni razrešitvi ali jo lahko odpokliče kongres, bodo razpravo nadaljevali predvidoma 9. septembra. Je pa glede vprašanja podpore Pivčevi na položaju kmetijske ministrice še vedno brez komentarja premier Janez Janša.
Ljubljana – »Ostajamo nosilci bistvenih politik, ki so prioriteta mojega mandata: skrb za starejše, družinska politika, medgeneracijsko sodelovanje in trg dela,« je bil včeraj jasen minister za delo Janez Cigler Kralj, ki je prejšnji teden skupaj s svojo stranko najglasneje protestiral ob sprejemanju odloka o ustanovitvi urada za demografijo, ki bo uradno začel delovati prihodnji teden.
Barbara Eržen
Tako naj bi minister NSi in predsednica Desusa Aleksandra Pivec še tik pred sejo vlade usklajevala in popravljala odlok in na koncu so iz njega črtali vse opredelitve, ki so jih v NSi dojeli kot nadrejenost drugim resorjem, še posebej ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na primer, da urad za demograijo vladi in pristojnim ministrstvom predlaga sprejetje potrebnih ukrepov na področju oskrbe in položaja starejših, medgeneracijskega sodelovanja ter družinske politike.
Debata naj bi bila zlasti v luči razkola znotraj Desusa in grožnje z razrešitvijo Aleksandre Pivec ostra, na drugi strani pa naj bi bilo ob vztrajanjih slišati celo grožnje z odhodi. Janez Cigler Kralj zdaj pravi, da je urad za demograijo sicer »dvignil nekaj prahu«, a je bil odlok potem v končni verziji sprejet tako, da so se dogovorili za pristojnosti, ki ne posegajo v noben resor, predvsem ne ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In za kaj naj bi bil torej urad sploh pristojen? Predvsem za usklajenost politik med različnimi resorji, da se stvari ne bodo zatikale. Medresorsko sodelovanje je po njegovem ena od pomanjkljivosti državne administracije. Pivčeva pa na vprašanje, ali je zadovoljna s končno različico, odgovarja, da »nikoli ni bilo govora, da bi urad prevzemal pristojnosti katerega koli ministra. Naloge so jasno opredeljene v odloku in usklajene.«
Kaže se nova fronta
A če so v NSi in Desusu zaprli eno fronto, se že nakazuje nova. Posebni urad naj bi bil inanciran tudi s sredstvi (nastajajočega) demografskega sklada. Predvidoma naj bi šla za njegovo delovanje desetina letnega donosa demografskega sklada, določa koncept, ki naj bi ga koaliciji predstavljali na koalicijskem vrhu že čez dva tedna. A tudi tukaj naj bi med koalicijskimi partnerji, še posebej pri NSi, ostajala odprta vprašanja, zato je povsem mogoče pričakovati zamik pri njegovem sprejemanju.
»Če pa bi urad za demograijo ždel le na proračunskih virih, bo to bolj ali manj pomenilo le, da se je z njegovo ustanovitvijo naredila kljukica pri točki programa ene od koalicijskih strank,« komentira Miro Haček, profesor za politologijo na fakulteti za družbene vede, in dodaja, da ob tem, da še ni povsem jasno, kakšne bodo zares pristojnosti urada, nastaja vtis, da gre za izpolnjevanje obljube predvsem Desusu, ne le Aleksandri Pivec.
Decentralizacija le na papirju? Kot najverjetnejši novi član ministrske ekipe se omenja Anton Balažek, podpredsednik Desusa, ki naj bi v prvi fazi vodil ekipo 18 zaposlenih iz Maribora. A tudi tukaj je vprašanje, kako bo njihovo organizacijsko usklajevanje izvedljivo brez nenehnih poti v prestolnico. »Težko bi temu rekli huda decentralizacija,« še komentira Haček.
»Nekoč smo oklestili število upravnih institucij, potem so začele spet vznikati kot gobe po dežju,« pa je sprejetje odloka s čivkom pospremil Gregor Virant, koalicijski partner druge vlade Janeza Janše, ki je število ministrov skrčila na vsega dvanajst, nato je vlada Alenke Bratušek dodala enega, vladi Mira Cerarja in Marjana Šarca sta jih imeli po 16, zdaj pa jih bo Janez Janša razširil na 17.