Koliko bo gorivo dražje
Marža se bo precej zvišala
Danes je zadnji dan, ko država regulira ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, od jutri bodo naftni trgovci cene določali sami. V enem letu bi trgovci marže na bencin lahko zvišali za 30 odstotkov, v petih letih pa za 70 odstotkov. Marže za dizelsko gorivo bi v enem letu lahko dvignili za 50 odstotkov, v petih letih pa za sto odstotkov, kaže analiza ministrstva za gospodarstvo. Marža je le majhen del cene. Ob takem zvišanju marže bi se bencin tako podražil z enega evra na 1,032 evra, dizelsko gorivo pa na 1,05 evra. Pričakovati je, da bo gorivo cenejše na črpalkah v središčih mest oziroma tam, kjer je večja konkurenca. Kjer te ni, bo gorivo dražje, med drugim tudi na avtocestah.
Ljubljana – Danes je zadnji dan, ko država regulira ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, od jutri bodo naftni trgovci cene določali sami. Preverili smo, za koliko se bodo goriva podražila, kje bodo v prihodnje dražja in kje cenejša, kje naj potrošniki spremljajo cene, kaj bi država še morala storiti, pa ni ...
Kako se določajo cene naftnih derivatov?
Vlada je do zdaj določala najvišji dovoljeni ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih črpalkah zunaj avtocest in hitrih cest. Ceno je določila vsakih 14 dni na podlagi metodologije, ki jo določa vladna uredba. Na ceno najbolj vplivajo cene nafte na mediteranskih borzah in tečaj dolarja ter višina državnih dajatev. Skoraj vsi trgovci so prodajali gorivo po najvišji dovoljeni ceni – ta je od aprila evro za liter –, le diskontni trgovec Hofer je ceno postavil tri cente nižje. Že do zdaj so bile deregulirane cene goriv na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah ter cene stooktanskega bencina in kurilnega olja.
■ Kaj bo jutri drugače?
Vlada je prejšnji teden sklenila, da nadzor cen na področju naftnih derivatov ni več potreben. Ker ni podaljšala veljavnosti prej omenjene uredbe, ta neha veljati. Trgovci bodo lahko sami postavljali višino maloprodajne cene.
■ Kako bo deregulacija vplivala na potrošnike?
Potrošniki se bodo morali navaditi, da se bodo cene naftnih derivatov na črpalkah spreminjale ves čas – ne le vsakih 14 dni – in da bodo cene med posameznimi črpalkami različne. Pričakovati je, da bodo trgovci zvišali svoje marže in da bodo goriva dražja. Na to opozarja tudi Zveza potrošnikov Slovenije, kar ugotavlja tudi vladna analiza. Kdaj in koliko se bodo spremenile cene goriv, bo pokazal čas. Hitrih visokih podražitev pa ni mogoče pričakovati.
■ Kaj bo po novem vplivalo na ceno goriva na bencinski črpalki?
Prvič: na ceno pri prodaji na drobno bo še vedno najbolj vplivala cena nafte. Drugič: okoli 60 odstotkov od prodanega litra bencina ali dizelskega goriva pobere država z različnimi dajatvami. Še vedno bo torej pomembno, kako bo vlada spreminjala trošarino. »Tudi v prihodnje bo trošarinska politika izpolnjevala cilj konkurenčne višine trošarin glede na sosednje države,« so pojasnili na finančnem ministrstvu. Tretjič: trgovci bodo po novem lahko prosto spreminjali svojo maržo. To bodo lahko povečali, saj je precej nižja od evropskega povprečja. »Za gibanje cen, kakršnakoli že bodo, v celoti ne bodo nikoli krivi trgovci, saj nabavna cena goriva in marža skupaj predstavljata manj kot polovico cene goriva na drobno. Ne pričakujem, da se bo marža pomembno povečala. Dolgoročno se bo marža rahlo povečala, saj pri nas ta povprečno znaša osem centov za liter, v Evropi pa 20 centov,« je dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.
■ Za koliko bodo trgovci povečali maržo in koliko se bo gorivo podražilo?
Na ministrstvu za gospodarstvo so izvedli analizo, ki je pokazala, da se bodo marže za 95-oktanski bencin zvišale za okoli 30 odstotkov v enem letu, za dizelsko gorivo pa za 50 odstotkov. Cena bencina v prodaji na drobno bi se tako zvišala za 3,2 odstotka (denimo z enega evra na 1,032 evra), dizelskega goriva pa za pet odstotkov (z evra na 1,05 evra). Evropsko povprečje bodo marže glede na analizo dosegle čez pet let; do takrat se bodo pri bencinu dvignile za 70 odstotkov, pri dizelskem gorivu pa za 100 odstotkov. Pri ceni goriva en evro bi to pomenilo podražitev bencina za sedem odstotkov na 1,07 evra in dizelskega goriva za 10 odstotkov na 1,10 evra. V desetih letih na ministrstvu pričakujejo vstop novih ponudnikov, zato ne bo dodatnega zvišanja marž, ampak večje konkurenčnosti.
■ Kaj narekuje, da bodo trgovci maržo zvišali in tako prispevali k dražjemu gorivu?
Po eni strani precej nižja marža od evropskega povprečja. Po drugi strani pa stanje na slovenskem trgu. »Vlada pri odločitvi o deregulaciji ni upoštevala posebnosti slovenskega trga naftnih derivatov, na katerem imata dva ponudnika močno prevladujoč tržni delež, na nekaterih, ne samo ruralnih območjih, pa konkurence med ponudniki ni,« opozarjajo v zvezi potrošnikov. Po številu bencinskih servisov ima Petrol 56-odstotni tržni delež, OMV petinski delež, deset odstotkov trga pa obvladuje Mol, ki je to dosegel tudi z nakupi črpalk Tuš Oila, Agipa in posredno Ine. Na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da je Petrol leta 2018 ustvaril 68 odstotkov prihodkov trgovine na drobno z lastnimi motornimi gorivi, OMV pa nekaj več kot petino.
»Pričakujemo, da se bo trg odprl. Regulacija cen je novim ponudnikom zapirala prostor, zato pričakujem, da bodo diskontni živilski trgovci povečali dinamiko gradenj bencinskih servisov. Pričakujemo tudi vstope novih ponudnikov, da bi se konkurenca sčasoma okrepila in postala bolj podobna drugim evropskim državam. Ne smemo pozabiti niti na večji optimizem med sedanjimi ponudniki v Sloveniji, ki niso vlagali, saj niso videli prave perspektive,« je naštela Mariča Lah.
■ Kje bo gorivo cenejše in kje bo dražje? Ter kdaj?
Pričakovati je, da bo gorivo cenejše na črpalkah v središčih mest oziroma kjer je večja konkurenca trgovcev. Kjer te ni, bo gorivo predvidoma dražje, med drugim tudi na avtocestah in hitrih cestah. Ob mejah s sosednjimi državami bodo trgovci prilagajali ceno goriv v tujini. Italijanske cene, denimo, so med višjimi v Evropi, zato je pričakovati dražje gorivo v bližini slovensko-italijanske meje, kjer so pogosti kupci tudi Italijani. Če je konkurenca na drugi strani meje cenejša, bi to vplivalo tudi na cenejše točenje na slovenski strani. Pomemben bo tudi čas točenja. Med poletnimi konci tedna, denimo, ko je na slovenskih cestah veliko turistov, bi gorivo lahko bilo dražje.
■ Kakšne so cene goriv v okoliških državah?
V skoraj vseh državah Evropske unije je trg naftnih derivatov liberaliziran. Zato se cene med posameznimi črpalkami med cenejšimi v mestih in dražjimi na avtocestah lahko precej razlikujejo, tudi za 20 odstotkov. V sosednjih državah so povprečne cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva višje kot v Sloveniji, kjer obe gorivi staneta evro za liter. Po podatkih AMZS znaša povprečna cena 95-oktanskega bencina v Avstriji 1,07 evra, dizelskega goriva pa 1,026 evra. Na Hrvaškem stane bencin 1,21 evra in dizel 1,09 evra, na Madžarskem je za liter bencina treba odšteti 1,02 evra in za dizel evro. Najdražja je Italija (1,454 evra za bencin in 1,334 evra za dizel).
■ Kako potrošniki lahko spremljajo cene goriv?
Potrošniki lahko cene naftnih derivatov na drobno na posameznih bencinskih servisih spremljajo na spletni aplikaciji goriva.si, ki jo je lani vzpostavilo ministrstvo za gospodarstvo. Možnost primerjave cen je tudi na mobilni aplikaciji AMZS, ki daje tudi informacije o cenah pri nekaterih ponudnikih na Hrvaškem.
■ Kako se bodo cene naftnih derivatov spreminjale dolgoročno?
To bo seveda odvisno od cen nafte in vladne trošarine politike, sledili bodo nekateri trendi, ki bodo ceno potiskali navzgor. Zaradi prehoda na tako imenovane zelene tehnologije in posledično znižanja porabe naftnih derivatov, bo v prihodnjih petih letih sledilo zvišanje stroškov poslovanja distributerjev, kar bo najverjetneje povzročilo dvig marže pri naftnih distributerjih, napovedujejo na gospodarskem ministrstvu.
Dvig marže bo odvisno tudi od zahtev evropske komisije glede nadomestila za obnovljive vire energije, je povedala Mariča Lah: »Ker se to nadomestilo pokriva iz marže, se bo ta ob višjih zahtevah evropske komisije morala povečati.«
■ Kako bo deregulacija vplivala na državni proračun?
Ob predvidenem zvišanju marž se bodo javnofinančni prihodki letos zmanjšali za pet milijonov evrov, prihodnje leto pa 30 milijonov evrov, so pojasnili na finančnem ministrstvu.
■ Kako bo deregulacija vplivala na naftne trgovce?
Trgovci so več let lobirali za liberalizacijo cen. S povišanjem marže bodo povečali prihodke in dobičkonosnost. Deregulacijo so podprli tudi vlagatelji na Ljubljanski borzi, saj je tečaj Petrolove delnice od vladne odločitve do včeraj poskočil za več kot 11 odstotkov.
■ Kaj bi še morala storiti vlada, pa ni?
Vlada se je za liberalizacijo odločila brez vnaprej predstavljenih analiz trga in vpliva na cene na drobno ter razprave. Bi pa temu koraku morali slediti še nekateri drugi. Naštejmo nekatere: Okrepiti bi bilo treba varuha konkurence in vzpostaviti nadzor trga, da ne bi prišlo do izkoriščanja monopola na posameznih področjih in dogovarjanja o cenah med ponudniki. Državni portal goriva. si bi lahko preoblikovali tudi v mobilno aplikacijo, jo oglaševali in tehnološko posodobili (včeraj se je denimo sesula). V Avstriji ponudniki po 12. uri lahko cene le še nižajo; to bi veljalo uvesti tudi pri nas oziroma postaviti natančna pravila glede postavljanja cen. Ob avtocestah bi morali postaviti table z informacijami o cenah goriva na naslednjih dveh ali treh bencinskih servisih, kar predlagajo tudi na Zvezi potrošnikov. Država bi morala ustvariti pogoje za vstop novih ponudnikov, denimo debirokratizirati postopke za gradnjo novih bencinskih servisov in spustiti nove ponudnike na avtocestni križ.