Kitajska že na veliko cepi
Covid-19 Kitajski zdravstveni organi trdijo, da so za cepljenje dobili podporo Svetovne zdravstvene organizacije
Vprašanje, ali se sme tvegati s cepivi, pri katerih niso bila opravljena vsa testiranja, je znanstvene kroge spet razdelilo na vzhod in zahod.
Odkar je v kitajskem mestu Wuhan zaradi koronavirusa umrl prvi človek, je v minulih devetih mesecih za covidom-19 po vsem svetu umrlo več kot milijon ljudi. Posamezni epidemiologi se sprašujejo, koliko žrtev bo še zahtevala pandemija, preden se bo pojavilo zanesljivo cepivo. Kitajska že zdaj na veliko cepi svoje državljane, čeprav nobeno od njenih cepiv ni prestalo tretje faze testiranja.
Najmanj 350.000 kitajskih vojakov, zaposlenih v državnih družbah, državnih uslužbencev, zdravstvenih delavcev, učiteljev in prodajalcev v trgovskih centrih so cepili z enim od treh cepiv, ki so najbliže koncu testiranja. In medtem ko tuji strokovnjaki opozarjajo na tveganje zaradi negativnih stranskih učinkov, kitajska zdravstvena oblast trdi, da so za cepljenje dobili podporo Svetovne zdravstvene organizacije.
Prvo kitajsko cepivo, ki bo prestalo vse faze testiranja, bi lahko bilo v uporabi že novembra, je napovedalo vodstvo v Pekingu, a pri tem ni navedlo nikakršnih podrobnosti o tem, kako bodo cepivo razdeljevali in ali ga bodo takoj dobile tudi druge države.
Resnično število žrtev utegne biti še večje
Glede presežene žalostne meje milijona preminulih so številni strokovnjaki izrazili sum, da utegne biti resnično število žrtev še precej večje, saj na začetku pandemije v številnih državah kot vzroka smrti velikega števila ljudi niso evidentirali koronavirusa. Še pomembnejše vprašanje je, koliko ljudi bo še podleglo covidu-19, preden se bo po vsem svetu začelo množično cepljenje. Do zdaj je okuženih 33 milijonov ljudi, skoraj vse države pa imajo zaradi ustavitve normalnega poteka proizvodnje in življenja tudi velikanske gospodarske izgube.
Farmacevtske družbe in njihovi raziskovalni inštituti so zato v frenetični tekmi, kdo bo prvi zagotovil cepivo. Tudi v Rusiji so začeli 8. septembra cepiti posameznike, pri katerih bi okužba pomenila veliko tveganje. Do zdaj so cepili več kot 400 ljudi, čeprav tudi ruski sputnik V še ni prestal vseh faz testiranja.
V minulih tednih so se pred Inštitutom za biološke izdelke v Pekingu vile dolge vrste ljudi. Okoli 1000 jih je vsak dan dobilo injekcijo. Tako so proti covidu-19 »po hitrem postopku« cepili najmanj 350.000 Kitajcev, in to s cepivom, ki ga še razvijajo državna podjetja, med njimi tudi družba Sinopharm, ki ji pripada omenjeni inštitut. Vodstvo v Pekingu pri tem ne upošteva opozoril tujih strokovnjakov, ki menijo, da je takšen pristop v boju proti koronavirusu neodgovoren.
Tri vrste cepiva, vsa so v tretji fazi testiranja, so vbrizgali v nadlaket ljudem iz nekaj kategorij. Najprej junija pripadnikom Narodnoosvobodilne vojske, ki so bili cepljeni s cepivom vojaškega inštituta, sledili so zaposleni v državnih družbah – zlasti farmacevtskih podjetjih, ki izdelujejo cepiva. Podjetje Sinovac je cepilo več tisoč zaposlenih in članov njihovih družin. Za njimi so bili na vrsti državni uslužbenci, učitelji in profesorji, nato prodajalci v velikih trgovskih središčih, od nedavnega tudi vsi, ki morajo ali hočejo potovati v nevarne države, vključno s študenti, ki se izobražujejo na tujih univerzah.
Že razpored »urgentnega cepljenja« kaže, kaj je cilj kitajskega političnega vodstva: preprečiti, da bi se koronavirus vtihotapil v sisteme obrambe, industrijske proizvodnje, državne administracije, zdravstva, izobraževanja in prodaje na drobno. Ljudje, ki so se postavili v vrsto za cepljenje zaradi odhoda v tujino, so pravzaprav pomembni graditelji »gospodarskega pasu in svilne poti«. To so posamezniki, ki imajo nekje ob tej črti kitajske zasnove evropsko-azijske integracije svoje družbe, ki širijo kitajske naložbe ali si pridobivajo dragoceno znanje, s katerim se bo, ko bodo oni postali strokovnjaki na svojem področju, zaokrožila ta pobuda velikega povezovanja.
»Ljudska vojna« proti koronavirusu
Kot o vsem ima Kitajska tudi načrt o predčasni uporabi »ljudskega cepiva« v okviru »ljudske vojne« proti koronavirusu.
Vlada v Pekingu je napovedala, da bi cepiva proti covidu-19 lahko uradno uporabljali že novembra, medtem ko je ena od družb, katere cepivo je v sklepni fazi testiranja, kot okvirni časovni rok omenila začetek leta 2021. Kljub temu je bila po trditvah kitajskih zdravstvenih funkcionarjev azijska velesila, kar zadeva začetek urgentnega cepljenja, že 22. julija deležna »razumevanja in podpore« Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
»Vse države lahko skladno s svojo državno ureditvijo in zakoni po lastni presoji pristopijo k urgentni potrditvi kateregakoli zdravstvenega izdelka,« je prejšnji teden pojasnila Mariangela Simao, pomočnica generalnega direktorja WHO. Kitajska ima v resnici zakon, ki omogoča uporabo še neodobrenih zdravil in cepiv v primerih izredne zdravstvene krize, in to pod pogojem, da državna uprava za nadzor nad medicinskimi izdelki oceni, da bo od tega več koristi kot nevarnosti.
Ključno vprašanje pri tem je kljub vsemu tisto, ki ga zastavljajo posamezni tuji strokovnjaki: Ali lahko zaposleni v državnih podjetjih, državni uslužbenci, da pri tem ne omenjamo vojakov, zavrnejo cepljenje z nezadostno preverjenim cepivom, ki bi lahko imelo neprijetne ali celo nevarne stranske učinke?
Druga nevarnost, ki so jo omenili nasprotniki kitajskega pristopa, bi lahko bil lažni občutek, da so ljudje zaščiteni, in to s cepivom, o katerem ni dokazano, ali tistega, ki je bil cepljen, varuje pred koronavirusom in koliko. Kaj če protitelesa, ki naj bi jih cepivo ustvarilo v organizmu, ne trajajo od enega do treh let, kot je zatrdila farmacevtska družba?
Stranski učinki
Prav tako ni znano, ali so bili vsi, ki so stali v vrsti za cepljenje, podrobno opozorjeni na morebitne negativne stranske učinke ali je bila v ospredju predvsem propaganda. Člani najvišjega partijskega vodstva in zlasti predsednik
Xi Jinping so doživeli svojevrsten poraz, ko jim prebivalci Wuhana niso hoteli ploskati v zahvalo, ker so jih s strogo karanteno menda rešili pred koronavirusom. Zdaj je kitajskemu vodstvu veliko do tega, da bi večina prebivalcev verjela, da jih bo partija zaščitila s cepivom, ki ga bodo oni dobili prej kot vsi drugi prebivalci sveta.
Če se bodo Kitajci dejansko sposobni vrniti v normalnost pred vsemi drugimi, bo to olimpijsko zlato, osvojeno v ključnem trenutku, ko druge države grozijo Kitajski z različnimi vojnami, v katerih bi lahko bila azijska sila a priori zmagovalka, dokler bo urgentno cepivo kolikor toliko izpolnjevalo pričakovanja.
Če se bodo Kitajci dejansko vrnili v normalnost pred drugimi, bo to olimpijsko zlato, osvojeno v ključnem trenutku, ko druge države grozijo Kitajski z različnimi vojnami.
Množično cepljenje proti covidu-19 s cepivom sputnik V, ki ga je razvil Gamalejev inštitut, se bo v Rusiji začelo konec oktobra, so napovedali v Moskvi. Ruski sklad za neposredne naložbe (RDIF) je iz številnih držav prejel naročila za več kot 1,2 milijarde odmerkov ruskega cepiva, je poročala agencija V Rusiji so cepivo sputnik V registrirali 11. avgusta. Zdaj poteka zadnja faza kliničnega testiranja, v kateri sodeluje 40.000 prostovoljcev. Odločitev Moskve o odobritvi cepiva po manj kot dveh mesecih kliničnih testiranj na ljudeh je spodbudila opozorila znanstvenikov in strokovnjakov o njegovi varnosti in učinkovitosti, WHO pa je pozvala Rusijo k spoštovanju veljavnih smernic in direktiv za razvoj cepiva.