Vojaki si lahko oddahnejo
Obrambna zakona Pravice vojakov, politizacija in naložbe na poslanskem situ
Ljubljana – Septembrsko sejo parlamenta so poslanci včeraj sklenili z razpravo o dveh obrambnih zakonih. Novela zakona o obrambi, za sprejetje katere potrebujejo dvotretjinsko večino, naj bi med drugim izboljšala položaj vojakov, starejših od 45 let, 780 milijonov evrov vreden zakon o investicijah pa Slovenski vojski omogoča nakup opreme in orožja med letoma 2021 in 2026. Koalicija zakonska predloga podpira, pa tudi poslanci so včeraj s 65 glasovi za in osmimi proti potrdili novelo zakona o obrambi, medtem ko o drugem zakonu do konca redakcije še niso glasovali.
Največji kronični težavi Slovenske vojske sta kadrovska podhranjenost in dolgoletno varčevanje pri naložbah v posodobitev opreme in oborožitvenih sistemov. Kadrovske težave skuša vlada omiliti s predlogom novele zakona o obrambi, ki zagotavlja socialno varnost vojakom tudi po dopolnjenem 45. letu, vojakom z deficitarnimi poklici omogoča ohranitev zaposlitve v vojski do upokojitve, za pripadnike pogodbene rezerve uvaja nadomestila plače, ki so enaka njihovim plačam v službi, kjer sicer delajo, prenavlja pa tudi okvire za temeljno vojaško usposabljanje. Po zdaj veljavnem zakonu lahko vojaki opravljajo službo le do dopolnjenega 45. leta, letos bo 63 vojakov dopolnilo 45 let in prihodnje leto jih bo za upokojitev zrelih 93, ki jim po prezaposlitvi znotraj državne uprave plača lahko upade tudi za 500 evro bruto oziroma za deset plačilnih razredov nižje kot v primerljivem obdobju lani, vendar obrambni minister Matej Tonin pravi, da so letos zaposlili 121 vojakov, kar je deset več kot v primerljivem obdobju lani.
Vrsta pomislekov iz opozicije Opozicijski poslanci sicer niso naklonjeni ureditvi socialnega statusa, predlog vlade so ocenili za rešitev, ki je boljša kot nič, so pa vanj usmerili kopico kritik. Poslanec LMŠ Rudi Medved je opozoril, da bo pristop, ki si ga je zastavila vlada, pomenil odstopanje od sistema plač v javnem sektorju, kar bi lahko potegnilo za seboj številne nepredvidene težave.
»Nisem krčevit zagovornik enotnega plačnega sistema, ko bo prihajalo do prezaposlitev vojakov v drugih delih javnega sektorja, boste videli, kakšni problemi bodo nastali, in to v praksi ne bo rešilo njihovega statusa,« je opozoril Medved. Poslanci Levice so ministru Toninu kot predlagatelju novele očitali, da ministrstvo ureja status vojaka mimo pravil socialnega dialoga, in poudarili, da ne razumejo, zakaj po 45. letu država ne ponudi vojakom zaposlitve za nedoločen čas. Spomnili so, da trije od štirih sindikatov niso podprli predlaganih sprememb zakona o obrambi, edini, ki je predlog podprl, ga je podprl z zadržkom, saj ne rešuje težav vojakov, ki so že bili prezaposleni po dopolnjenem 45. letu.
Kadrovska podhranjenost in zastarela oprema sta ključna kronična problema vojske.
Dilema: oklepniki ali maske? Zakon o investicijah predvideva 780 milijonov evrov naložb v nakup orožja in opreme med letoma 2021 in 2026, večino za nakup oklepnikov, na nakupovalnem seznamu sta med drugim še dva vojaška helikopterja in transportno letalo. Medtem ko v vojski tako obsežne naložbe upravičujejo z dejstvom, da je država dolgo varčevala prav pri izdatkih za vojsko, opozicija opozarja, da je zdaj bolj čas za naložbe v zdravstvo kot v vojsko. »Prioritete države je kriza zaradi koronavirusa močno predrugačila in preusmerila v reševanje zdravstvene, socialne in še kakšne krize. Bojimo se, da vrha krize še nismo dosegli, zato sem do tega zakona zelo zadržan, ne bom ga podprl, ne bom mu niti nasprotoval, mogoče bi ga v drugačnih okoliščinah podprl, ker se zavedam potrebe po modernizaciji vojske,« je svoje stališče povzel poslanec opozicijske SD Samo Bevk, sicer predsednik odbora za obrambo, ki je podprl zakon o investicijah v vojsko.