Žrtve nemočne, rablji junaki
Na temni strani zgodovine Politiki poveličujejo vojne zločince, ki so ostali privrženi politiki, zaradi katere so bili obsojeni
Svet ministrov BiH je s sprejetjem posodobljene strategije obravnave vojnih zločinov, ki bo v praksi neizvedljiva, formalno izpolnil evropsko zavezo. Zaradi politike bodo zločinci ostali na prostosti, njihove žrtve pa nemočne.
V strategiji je žrtvam in pričam zločinov namenjene najmanj pozornosti, politiki pa poveličujejo vojne zločince. Njihovi zločini izginjajo iz javnosti, ker jih izpostavijo le redke nevladne organizacije, novinarji in intelektualci so potisnjeni na obrobje. Večine ne zanima, kaj se je dogajalo v devetdesetih, žrtve in priče zločinov pa postopno umirajo tako kot njihovi rablji.
Razkrivanje identitete prič Oblast v Republiki Srbski pravnomočno obsojenim vojnim zločincem podeljuje odlikovanja. Po njih je imenovala šole in študentske domove. Srbski član predsedstva
BiH Milorad Dodik je zahteval ukinitev sodišča in tožilstva BiH, ki jima dokument omogoča lažji pregon vojnih zločinov. HDZ BiH v Federaciji BiH izpodbija haaške sodbe in organizira verske manifestacije v spomin na obsojene vojne zločince.
Mnogi so našli zatočišče na Hrvaškem in v Srbiji, kjer jim na podlagi dvojnega državljanstva omogočajo beg pred roko pravice. Regionalno sodelovanje pri pregonu vojnih zločincev ni bilo nikoli vzpostavljeno, ker Srbija, Hrvaška in Črna gora ne bi mogle več prikrivati svoje vloge v vojni v BiH. Ker se zatekajo v prepoved izročitve svojih državljanov in preprečujejo vpogled v dokazni material, tega tudi strategija ne bo spremenila.
Vojnim zločincem je v prid odločitev ustavnega sodišča BiH, da je treba uporabljati zakon v času storitve kaznivega dejanja, ki določa dvakrat nižjo zaporno kazen. V igri so poravnave obtoženih s tožilstvom o sodelovanju za nižjo kazen, kar odvrača žrtve in priče od sodelovanja v sodnih procesih. Razkritje identitete varovanih prič, kot v primeru premiera Republike Srbske Radovana Viškovića, kaže na to, da ni problem le v poskusih podkupovanja prič in lažnih pričanjih, temveč tudi v neustrezni zaščiti prič.
Pomanjkanje politične volje Mediji so obširno poročali o smrti generala Dragoljuba Ojdanića in nekdanjega prvega predsednika skupščine Republike Srbske Momčila Krajišnika. Generala so kovali v zvezde zaradi njegovih zaslug za razvoj oboroženih sil in obrambnega sistema, ki so mu prinesle najvišja državna in vojaška priznanja, mimogrede so zapisali, da je bil v Haagu obsojen na 15 let zapora zaradi zločinov na Kosovu. V skupščini Republike Srbske so spomin na Krajišnika počastili z minuto molka, čeprav ga je haaško sodišče obsodilo na 20 let zapora, ker ga je spoznalo za krivega iztrebljanja, umorov, pregonov na podlagi rase in vere, deportacij ter nečloveškega ravnanja in zločinov proti človeštvu. Najbrž zato, ker je do smrti ostal privržen politiki, zaradi katere je bil obsojen.
Pred sodišči v BiH trajajo procesi za vojne zločine že 15 let. Iz dokumenta je razvidno, da je nerešenih 550 primerov, proti več kot 4500 osumljenim vojnih zločinov v BiH še niso uvedli sodnih postopkov. Nekdanja sodnica haaškega sodišča Joanna Korner je kot glavna vzroka izpostavila neučinkovitost dela tožilstva BiH in pomanjkanje politične volje na državni ravni. Po prvotnih načrtih naj bi vsi vojni zločini dobili sodni epilog do konca leta 2023, kar bo neizvedljivo zaradi pandemije covida-19.