Pisma bralcev in odmevi
2TDK – dejanska dvotirna železnica, veliko cenejša Projekt za izgradnjo T2DK je že pred mnogimi leti izdelala in nato predelovala Družba za razvoj investicij (DRI), tudi sedanja verzija je njena (jo tukaj na kratko imenujem DRI-T2DK), trasa dolžine 27,1 kilometra, za dvotirnost 41 kilometrov predorov. O njej so bila tudi velika kritična posvetovanja z udeleženimi številnimi strokovnjaki specialisti, ki so pokrili vsak svoje strokovno področje v tem projektu.
Ta posvetovanja so bila: v državnem svetu (DS) 16. aprila 2018, v državnem zboru 21. marca 2019, pod pokroviteljstvom SIZ 24. maja 2019 – SIZ je o posvetovanju izdal zbornik referatov in razprav (št. 3/2019) »Dvotirna proga Koper-Kozina-Divača«, ki je dosegljiv na spletu in dodatno še na PublishWallu. Je veliko tehničnih podatkov in trditev, ki jih strokovnjaki »nasprotnih« strani in ministrstvo za infrastrukturo (MZI) morajo preveriti/uskladiti/potrditi.
V zborniku št. 3/19 je, poleg drugih mnenj, prikazana centralna, nova verzija drugačne trase nove dejansko dvotirne železnice (na kratko CVDŽ), dolžine 24,8 kilometra, za dvotirnost 9,2 kilometra predorov. Višina investicije za DRI-T2DK za enotirno izvedbo do obratovalnega dovoljenja je 1,2 milijarde evrov in nadalje je za dvotirno izvedbo v zborniku št. 3/19 ocenjeno 2,188 milijarde evrov. Za dvotirno CVDŽ je navedena višina 0,945 milijarde evrov, tj. 1,2 milijarde evrov manj kot za DRI-2TDK. Poleg velike razlike v ceni investicije še nekatere prednosti CVDŽ: manj zasedenih površin dragocenih primorskih zemljišč, boljše varovanje vodnih virov, le kratki predori in s tem možnost konkuriranja domače gradbene operative, krajši rok zgraditve, razbremenitev Luke Koper in ŽP Divača z zalogovnim terminalom Kozina.
Na nobenem od treh naštetih posvetovanj ni bilo slišati ne strokovnjakov DRI, ne SŽ, ne Družbe za razvoj projekta 2TDK. V vsaki razvojno naravnani družbi bi argumentirano razpravo tehnično in ekonomsko zahtevnih projektov spodbudila vsakokratna oblast – politika. Politika bi želela izkristalizirati tehnične in tehnološke prednosti tudi zaradi konceptualnih razlik med staro in moderno zasnovo. Naša javnost naj se vpraša, zakaj sklepne ugotovitve posvetovanja z dne 24. maja 2019 niso bile široko publicirane naši javnosti, zakaj kompetentna ministrstva niso že takrat sklicala soočenja naštetih strani in drugih stranskih udeležencev.
Če so v izvedbah v 2TDK razlike po teh dveh projektih velikosti 1,2 milijarde evrov, kot je navedeno, je še vedno čas, da se ustavijo začete dejavnosti po zelo dragem in okoljsko neugodnem projektu DRI-2TDK ter se pristopi k realizaciji po veliko cenejšem projektu CVDŽ, o čemer mora MZI s sodelovanjem MOP ali morda poslanci DZ ali vlada brez obotavljanja čim prej odločiti.
Marijan Koželj, Ljubljana
Politikom je treba določiti cilje
V športu zmaguje zdrav duh v zdravem telesu. Pravila so jasna: pokaži, kaj znaš, in pojdi naprej. Uči se od najboljših. Šibki odpadejo. Glavnina narekuje tempo. V kolesarstvu je glavnina delovala kot snežni plaz, navzdol in čez hribe. Kdor je bil z glavnino, je bil dober. Samo najboljši so še solirali. Vsi so garali, ker so pred seboj imeli enoten cilj. Ta cilj so jim pripravili športni strokovnjaki.
Kako pa je s politiko? Ima naša politika sploh kakšen cilj? Zakaj politika ne gara in ne tekmuje? Ker pred seboj nima nikakršnega cilja. Če poenostavim, naša politika životari kot upokojenska družina. Sedi v sedlu ali v fotelju, pogleda po vremenu, nekoliko še zazeha, nato pa razmišlja, kako čim lepše zapraviti čas. Največ časa zapravi s čvekom o preteklosti, o sosedih, o tem, kdo ima prav in kdo ne, nekaj še o obiskih in o lastni promociji ... Vedno so na istem mestu, enakih misli, ne potrebujejo nobenih priprav za delo, saj nimajo cilja. Če sem glede cilja v zmoti, se lahko popravim v tem, da je njihov cilj čim bolje preživeti svoj mandat. To ni zdrav duh v zdravem telesu!
Za politiko se postavlja osnovno in temeljno vprašanje: Zakaj strokovnjaki politikom pred vsakim mandatom ne postavijo ciljev, kakor je to v športu? Ti cilji bi morali biti našteti po prioritetni lestvici, z določenimi etapami in trasami. Zakaj strokovnjaki? Ker slabi politiki sami sebi sploh ne postavljajo nobenih ciljev! Ti postopki bi morali biti uzakonjeni: kdo postavlja cilje in kateri so ti cilji, ki so ključni za narodovo blaginjo in hitrejši gospodarski razvoj. Če politika ni sposobna tega uzakoniti, naj to stori ljudstvo z referendumom.
Potrebujemo inkubator za razvoj države!
Vinko Korošak,
Šempeter pri Gorici
Moja ledena kava v času covida
Vsaka novotarija prinese kaj novega. Da bolezen covid-19 ni nekaj novega, ne moremo reči, saj še nikoli prej nismo videli toliko mask po ulicah, kot jih vidimo danes.
Nastaja pa en problem, ker smo se sočasno kot na novi koronavirus spravili tudi na omejevanje plastike v vsakodnevni uporabi. Čez noč so izginile plastične slamice, ki so bile nepogrešljive pri pitju ledene kave. Zdaj slamice pri pitju ledene kave preprosto ne dobite več. Kako se zdaj spraviti na ledeno kavo, ko pa je čisto na dnu in je bila dosegljiva edino po slamici? Kako se prebiti skozi goro smetane, ki je pri kavi najcenejša in zato najbolj bogata? Že pot do sladoleda je težka, do kave pa sploh nemogoča! Če se razjezim v duhu protestnikov na kolesih, potem protestiram, da nam vlada s svojimi ukrepi otežuje dostop do ledene kave, ki je na dnu kozarca ali skodelice.
Plastične slamice so bile zelo priročne, ker so reševale ta problem, poleg tega jih je bilo možno spraviti v usta nekako mimo maske, ki je v današnjem času obvezna. Mimogrede te pribijejo na križ, če maske ne uporabljaš. Edino zrezke je težje konzumirati po slamici, ampak tudi to se bomo še navadili, ker smo šele na začetku sprememb življenja z novim koronavirusom.
Imam predlog. Peki, napravite vi zapečene cevke pri ledeni kavi iz testa. Tako boste rešili dva problema naenkrat. Omogočili boste dostop do ledene kave in pribor zanjo boste napravili jedljiv. Samo slamic ne zaračunavajte pri ledeni kavi, saj plastične tudi niso bile plačljive. prof. dr. Valentin Skubic, Ljubljana
Malo za šalo in malo zares
Iz zaupnih virov sem izvedel, da bo v oktobru v Ljubljani v veliki dvorani koncert znanega okteta iz slovensko govorečega prostora.
Koncert je zaradi omejenega števila obiskovalcev namenjen šestim članom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v parterju) in šestim članom slovenske vlade (na drugem balkonu). Oktet bo zaradi omejitev izvêdel koncert v zasedbi še dovoljenega števila šestih pevcev. Katerih, še ni znano, žrebanje še poteka. Prireditev se bo začela ob 21.30 in bo zaradi odredbe o zaprtju lokalov ob 22. uri trajala 29 minut. Nošenje mask bo obvezno! (Razkužila bodo v preddverju.)
Kot je v navadi, mediji ne bodo imeli vstopa. Naslednji dan ob 11. uri bo potekala tiskovna konferenca o dogodku za medije.
Mitja Gobec, Ptuj
Politični spomin
Kadar gre za njihovo dobro, imajo fotografski spomin. Ko gre za škodo narodu, imajo fotografsko pozabo.
Iztok Majhenič,
Ljubljana