Črnuške vrtičke bodo odstranili zlepa ali zgrda
Inšpektorji na delu Nadzorovali naj bi tudi nelegalno postavljene objekte ob vrtičkih na drugih lokacijah na območju občine
Ljubljana – Pogledi na stotine parcel z vrtički, lopami in nadstreški v spodnjih Črnučah so ob napovedi njihovega odstranjevanja različni: od zgražanja uporabnikov do pritrjevanja mestni upravi, saj so vrtički na območju črpališča Jarški prod. V prve vrtičke je občina pravzaprav že posegla, saj prek njih poteka gradnja plinovoda, in sicer od cestnega in železniškega mostu do mostu štiripasovne Štajerske ceste.
Trinajst let po prvem odstranjevanju nelegalnih vrtičkov v spodnjih Črnučah so se občinski inšpektorji znova lotili velikanskega vrtičkarskega območja s tako ali drugače urejenimi lopami, ki v nekaterih primerih spominjajo že na počitniške hišice. Po septembrskem sestanku različnih občinskih oddelkov so napovedali, da bodo nezakonito postavljeni objekti v spodnjih Črnučah v tem in prihodnjem letu predmet intenzivnega nadzora, nadzorovali pa naj bi tudi nelegalno postavljene objekte ob vrtičkih na drugih lokacijah na območju občine.
Občinski inšpektorji so v začetku septembra prvim vrtičkarjem na območju spodnjih Črnuč, od Ulice Koroškega bataljona do Štajerske ceste, izdali odločbe, po katerih morajo ob koncu letošnje vrtičkarske sezone, torej do prvega novembra, odstraniti vse objekte. Na mestnem inšpektoratu in oddelkih za ravnanje z nepremičninami in varstvo okolja so razburjenje vrtičkarjev »do določene mere pričakovali«, poudarjajo pa, »da gre v konkretnem primeru za območje, s katerega je državni Inšpektorat za okolje in prostor v preteklosti že odstranjeval nelegalne objekte«. Poleg tega se je v dosedanjih nadzorih izkazalo, »da so nelegalne objekte v letih 2007 in 2008 že odstranili tudi nekateri od zdajšnjih uporabnikov, kar pomeni, da so se zavedali, da je postavitev objekta nelegalna, a so ga znova postavili,« poudarjajo na občini.
Štiridesetletna zgodovina Vrtičkarji se tega res zavedajo, pripominjajo pa, da je bilo mestno in državno zemljišče po prvem odstranjevanju kar nekaj let odlagališče različnih komunalnih odpadkov in da bi bili na občini lahko zadovoljni, da so se vrtičkarji začeli vračati, saj jim ni bilo treba pospravljati odpadkov. Prvi vrtički so v spodnjih Črnučah začeli nastajati v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, po prvem odstranjevanju leta 2008 pa so menda nekateri tudi zboleli, saj so bili na vrtičke, ki so jih leta sami urejali in zanje plačevali najemnino, zelo navezani. Glavnina vrtičkov je po ocenah sogovornikov namreč na zemljiščih, ki so v lasti fizičnih oseb, ki jim vrtičkarji plačujejo najemnino.
Med lastniki je tudi ježiška župnija, ki je zemljišča dobila v dar, ko pa je pred osmimi leti začela pobirati najemnino, je to sicer povzročilo negodovanje, vrtičkarstva pa ni zaustavilo. Župnijske vrtičke upravlja v njenem imenu družba Grizlo, ki po navedbah vrtičkarjev zaračunava letno najemnino v višini 0,80 evra za kvadratni meter. Novinci prvo leto plačujejo 1,20 evra na površinski meter. Letna zakupnina za zdaj okoli tisoč urejenih mestnih vrtičkov, ki pa so precej manjši od črnuških, je od 50 centov do enega evra na kvadratni meter, odvisna pa je od vrtičkarskega območja in njegove urejenosti. Najvišja je tam, kjer so na parcelah tudi urejene lope; tudi sicer so lope za shranjevanje orodja na vseh mestnih vrtičkih enotne. Na številnih zasebnih vrtičkarskih območjih okrog Ljubljane so letne najemnine višje, povprečno tudi okrog evra in pol za kvadratni meter.
Podtalnica
Vrtičkarji sami ne zanikajo, da so verjetno nekatere stvari ušle izpod nadzora. Sosedje znajo povedati tudi o hrupu z obsežnega vrtičkarskega območja. Pomembno je tudi opozorilo, da teče črnuška podtalnica v smeri proti črpališču Jarški prod in da je kot vodni vir zaščitena. Ker vrtički nimajo kanalizacije, so lahko vir onesnaženja. Podoben je položaj tudi marsikje drugje v Ljubljani, tudi v okolici Kleč, resda v smeri, ko podtalnica odteče mimo vodarne. Zato ne preseneča napoved občine, da bodo tudi preostale lokacije obravnavali v inšpekcijskih postopkih in da se bodo nadzorov lotili postopoma. Na konkretno vprašanje, koliko je ukrep vezan na zaščito vodnih virov v Jarškem produ in kaj bo z vodnimi črpalkami, ki jih imajo posamezniki, nekateri menda/morda celo z ustreznimi papirji, pa so z občine pojasnili, da bodo v nadzorih »pri posameznikih preverjali vse okoliščine in izvedene posege. Če bomo ugotovili kršitve iz pristojnosti nadzora drugih inšpekcij, bomo tem predali zadeve v reševanje.«
Črnuške vrtičkarje povsem konkretno tudi zanima, ali bo treba odstraniti samo nelegalno zgrajene objekte, kot so denimo lope, senčnice, nadstreški, ali pa bo treba odstraniti tudi vrtičke. Na mestnem inšpektoratu nekoliko dvoumno pojasnjujejo, da so »pristojni za odreditev odstranitve nelegalnih objektov. Glede na namensko rabo območja pa tudi vrtički na tem območju niso dovoljeni.« Na vprašanje, ali bo ukrep enak za vse, ne glede na lastništvo, ali pa ločuje zasebna zemljišča, cerkvena (tudi zasebna) zemljišča, tista v lasti državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter mestna zemljišča, pa odgovarjajo, da bo ukrep enak za vse, »saj ni bistveno lastništvo zemljišča, temveč to, ali je postavitev objekta skladna s prostorskimi akti.«
Lastniki zemljišč so zanje odgovorni
In morda ključno vprašanje, koga bodo obveščali o odstranitvi: ali lastnike zemljišč ali tudi uradne najemnike ter kako se bo postopalo v primeru uporabnikov na črno. Na MOL odgovarjajo, da bo postopek »prvotno uveden proti investitorju oziroma uporabniku prostora. V postopku bo nastopal tudi lastnik zemljišča, saj gre za nelegalni objekt na njegovem zemljišču. Stroške odstranitve nelegalnega objekta nosi investitor oziroma uporabnik objekta. Če ga kljub rednim nadzorom ne bo mogoče ugotoviti, bodo objekti odstranjeni na stroške lastnikov zemljišča. Tako je tudi v interesu lastnikov zemljišč, da nam posredujejo podatke o morebitnih najemnikih.«
Območje sodi po namenski rabi pretežno v gozdno in kmetijsko zemljišče in ga upravlja sklad, v manjšem delu pa je še v območju zelenih površin. Eno zemljišče ob brežini je v lasti MOL, nekaj zemljišč pa je v zasebni lasti. Območje zajema več parcel, lastniška struktura pa je zelo pestra. Na občini pojasnjujejo še, da se »lega posameznih objektov ter parcela, na kateri so, določi ob nadzoru na kraju samem.« Na vprašanje, ali je parcelno lastništvo povsem jasno, pa na občini odgovarjajo, da do zdaj ni bilo nobenih nejasnosti glede lastništva zemljišč, če pa bodo, se bo to urejalo v postopku določitve meja. In kako naprej? Predvidoma leta 2022 bo MOL v neposredni bližini vzpostavila legalno vrtičkarsko območje. Prav tako proučujejo možnost vzpostavitve dodatnega vrtičkarskega območja na zemljišču v spodnjih Črnučah.