Prvo desetletje Pineline dnevne sobe
Rok Košir Dnevna soba meščanskega stanovanja v središču Ljubljane je gostila glasbenike z vsega sveta
Zakaj bi hodili drugam na koncerte, če pa lahko glasbeniki nastopajo v vaši dnevni sobi. Tako zveni zelo poenostavljen koncept koncertov v Pinelini dnevni sobi Roka Koširja in njegove družine. Glasbeni menedžer in organizator koncertov in turnej namreč že desetletje doma pripravlja izjemne glasbene poslastice.
Kaj se je zgodilo pred desetimi leti, da ste pripravili prvi koncert v Pinelini dnevni sobi? Takrat verjetno še ni bila Pinelina dnevna soba, je pa bila Pinela glasbena skupina, mar ne?
Res je. Pred malo več kot desetimi leti je imela skupina Pinela vaje v tej dnevni sobi. V tej skupini je pela moja žena, hkrati pa so iskali prostor, kjer bi pred občinstvom preverili, kaj so zvadili, preden bi imeli svoj prvi javni nastop. Ker so imeli vaje v tej dnevni sobi, sem pomislil, da bi lahko tu tudi nastopili in povabili prijatelje za občinstvo. Prišlo je 20 znancev in prijateljev in je izpadlo zelo fino. To je bil povsem pravi koncert.
Takrat še nismo mislili, da bi to nadaljevali.
Vendar ste …
Dva meseca pozneje je bil v Zagrebu koncert zdaj žal že pokojnega Roberta Fisherja, pevca in vodje zasedbe Willard Grant Conspiracy, skupaj s še enim glasbenikom. Želela sta priti v Ljubljano na obisk k prijatelju Chrisu Eckmanu. Chrisa takrat sicer ni bilo v Ljubljani, je pa njegova žena rekla, da bosta vseeno prišla na obisk. Midva z ženo sva ga že slišala v živo in nama je bil zelo všeč. Imela sva idejo, da bi ga v živo poslušala v bolj intimnem okolju tu v Sloveniji, in sva si rekla, da bova poskušala to narediti kar pri naju v dnevni sobi.
V torek smo se dogovorili, v Ljubljano pa je prihajal v četrtek, tako da sva prek telefonskih sporočil obvestila prijatelje in znance o koncertu. Odločila sva se tudi za pobiranje obveznega prostovoljnega prispevka, da se pokrijejo potni stroški in minimalen honorar. Prišlo je 20 ljudi, tako da je bilo dovolj za potne stroške, pa še nastopajoči so dobili skromen honorar.
Ker je ta koncert uspel, smo se odločili nadaljevati. Sprva smo nameravali gostiti predvsem kantavtorje, ker se nam je to zdelo najbolj primerno za tak intimen prostor, tako da so kmalu zatem nastopili Tomaž Pengov, Chris Eckman in drugi. Najprej smo povabili domače glasbenike in glasbenice, potem pa se je zadeva začela organsko širiti, tudi žanrsko.
Upam, da ja.
To se sicer ne dogaja le v velemestih. Z ženo sva bila prvič na takem koncertu v Stuttgartu, ki je po velikosti primerljiv z Ljubljano. V New Yorku je to ena bolj običajnih koncertnih praks. Je pa res, da se je v Pinelini dnevni sobi v teh desetih letih družilo veliko ljudi, pa kakšne pogodbe so se sklenile, dogovori za večje koncerte, založba je dobila glasbenika ... Oblikovala se je neka mreža, ki bi jo lahko pričakoval tudi v večjem mestu, kot je Ljubljana.
Kako ste sprva prišli do občinstva?
Po začetnem obveščanju prek telefonskih sporočil smo sčasoma oblikovali seznam elektronskih poštnih naslovov, h kateremu se lahko priključi vsak, zato, da je nadzor nad tem, koga spustiš v stanovanje. Zdaj je na tem seznamu že okoli 900 ljudi. Nimamo nobenih težav s tem, da bi dobili občinstvo za koncert. To je približno 50 ljudi, kar pa je že nastop v manjšem klubu. Če je veliko zanimanje, koncert ponovimo, ali naslednji dan ali pa isti dan naredimo matinejo.
Koncerti v Pinelini dnevni sobi so zasebni dogodki v javnem interesu.
Imate stalno občinstvo?
Ne. Sprva je bila ideja, da bi oblikovali neko stalno občinstvo. Vendar se je izkazalo, da je v praksi neizvedljivo. Tako je na koncertu običajno 20 ljudi, ki so stalni, preostalih 30 pa se izmenjuje. Torej je veliko novega občinstva. Zanimivo je, da je stalno občinstvo precej mlada populacija, stara nekje med 25 in 30 let. Mnogi so mi priznali, da so sprva imeli zadržek, da bi prišli, ker je to le zasebni prostor. Če pa jih povabi nekdo, ki je tu že bil, se opogumijo in pridejo.
Obiskovalci pustijo tudi obvezen prostovoljni prispevek za nastopajoče ter še nekaj denarja za prigrizek in kozarček vina. Koncertu vedno sledi druženje, ki je pomemben del teh nastopov. Druženje je bistveni del teh koncertov. Obvezen prostovoljni prispevek za nastopajoče znaša med 10 in 15 evri. Pozimi čakajočim tudi zakurimo ogenj na dvorišču. Vino pinela izvira iz vipavske vinske sorte in je zato vino sestavni del teh koncertov in bo tako tudi ostalo. Mi nimamo šanka in vino vinarju plačamo, tako da tudi za vino in prigrizke pričakujemo prostovoljne prispevke.
Sprva je občinstvo tudi samo pogosto prineslo kak prigrizek, potem pa zmeraj redkeje, ker so ugotovili, da bodo v vsakem primeru deležni vsaj narezka in sveže pečenega kruha. Seveda pa so še vedno vsi dobrodošli, da kaj prinesejo s sabo.
Gotovo je to ena najbolj intimnih oblik koncertov, tako za nastopajoče kot občinstvo?
Zanimivo je, da imajo glasbeniki zelo pogosto tremo pred nastopi pri nas. Tu je čisto drugačno vzdušje in dejansko ni meje med nastopajočim in občinstvom. Kar nekaj glasbenikov mi je povedalo, da so imeli na začetku zaradi tega težave. Posebnost te intime pa je, da so tu obiskovalci samo zaradi glasbe in se ji povsem posvetijo, tako da je občinstvo mirno in tiho in res zbrano spremlja nastopajoče. Tega ni nikjer drugje.
Tudi pije se potiho …
Res je, zelo potiho, in glasbeniki zelo hitro začutijo, da nastopajo pred zelo pozornim in hvaležnim občinstvom. Ko se znebijo začetne treme, pogosto pravijo, da na takih nastopih dajo precej več od sebe kot sicer.
Nastopi so praviloma tudi ozvočeni, kaj pa sosedje pravijo na te koncerte?
Brez sodelovanja sosedov to ne bi bilo mogoče. Aktivno podpirajo naše koncerte, od tega, da posojajo svoje stole, običajno pridejo na koncerte, pomagajo pri organizaciji zunaj na dvorišču. Prvih deset let nismo imeli nobene težave do zadnjega koncerta, ko je soseda, ki jo je očitno motilo druženje na dvorišču, poklicala policijo. Po navodilih NIJZ smo namreč po koncertu prezračili prostor in se tudi po 22. uri zadrževali na dvorišču. Mislim, da je bil klic povezan s tem, čeprav bi bilo že dovolj, če bi me opozorila, da smo moteči.
Če pa se bo ponavljalo, bomo seveda zaprli vrata in koncertov ne bo več, ker je to predvsem bivalni prostor. Nočem ustvarjati slabega vzdušja v naši hiši, v kateri je osem stanovanj in pač moramo sobivati.
Program tudi soinancira ministrstvo za kulturo, kaj pa Mestna občina Ljubljana?
Na razpise Mestne občine Ljubljana se kot samostojni podjetnik niti nisem mogel prijavljati. Brez podpore ministrstva pa ne bi mogli pokriti približno polovice koncertov. To nam veliko pomaga pri pokrivanju potnih stroškov in namestitve za nastopajoče iz tujine. Brez tega ne bi mogli delati takega programa kot doslej.
In kak program se obeta v Pinelini dnevni sobi v prihodnje?
Vse je odvisno od tega, kakšni ukrepi bodo sprejeti. Upam, da nam ne bo treba odpovedati petkovega koncerta izjemne italijanske pevke Marie Mazzota, ki bo nastopila tudi v Kulturnem domu Janeza Trdine v Novem mestu. To sta koncerta, prestavljena s pomladi, sicer imamo programsko zapolnjene že vse spomladanske termine, vendar bomo videli, kako se bodo razmere spreminjale.