Panonske ribe in slovenske jedi
Dunaj Robert Jurjak in Uroš Potočnik razstavljata v okviru leta sosedskega dialoga
V Stari kovačiji (Alte Schmiede) v zgodovinskem središču Dunaja, preurejeni v kulturno središče z odličnim literarnim programom, redno gostujejo slovenski umetniki, večinoma pisatelji. Lani novembra jo je obiskal Drago Jančar, ki je nekaj mesecev prej prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost.
Od 23. septembra je prizorišče razstave Kovina – les – kamen – barva ( Metall-Holz-Stein-Farbe) samorastniškega umetnika Roberta Juraka. Hkrati so v Umetniški hiši bahoe, ki prav tako deluje v starem mestnem jedru, v galerijskem prostoru založbe bahoe odprli razstavo Zaščitena slovenska hrana Uroša Potočnika. Obe so pripravili v okviru leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija in v sodelovanju z omenjeno založbo bahoe.
Jurakov arhipelag
Robert Jurak (1967) ima svoj atelje v rojstni vasi Logarovci v občini Križevci pri Ljutomeru. Je kovinar in ima svojo kovačnico. Umetniško je dejaven od leta 1995. Od leta 2000 predstavlja prototipe izvirnih kosov pohištva na pohištvenih sejmih, pozneje je sodeloval na umetnostnih sejmih tudi s kiparskimi deli in slikami. Walter Famler, vodja Stare kovačije, opisuje njegovo umetnost v katalogu razstave: »Razširitev formule za razlago socialističnih monštranc, okostja fosilnih rib in barvnih spektrov: od zaledja iluzornega socializma do obrobja plenilskega kapitalizma – Jurakovi predmeti in slike prikazujejo družbene anomalije, ki, izrasle iz panonskega praterena, zazvenijo v žalostno grenkih tonih deziluzije in poraza. Kar poskuša geometrijsko objektivizirati v svojih skulpturah in jeklenih slikah, spet opusti v svojem slikarstvu. S slednjim se ukvarja, ker njegovi predmeti pogosto ne odražajo želenih barvnih skal murskih lok. Zato njegove barvno intenzivne slikovne kompozicije presegajo svoj posamični učinek. Jurak tako v mišljenju in občutenju kot v ustvarjanju izhaja iz lastne odtujenosti. Njegova umetniška zahteva do sedanjosti nosi v sebi vse zamujene priložnosti iz preteklosti. To je izrazno zavaril v jekleno obličje padlega partizana.«
Jurak je na Dunaju za Delo povedal, da ni zadovoljen s pretirano komercializacijo umetnosti in hitrim tempom življenja, hkrati pa je zadovoljen z mirnim, družinskim življenjem in dejstvom, da lahko počne, kar hoče, zase in, ne samo kot obrtnik, za druge. »Ustvarjaš svoj mali mikrosvet in to je to.«
Potočnikov fokus
Uroš Potočnik se je rodil leta 1974 v Slovenj Gradcu. V Rogaški Slatini je končal srednjo poklicno šolo za steklopihalca oziroma steklarskega tehnika. Leta 1999 je začel študirati likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru in se nato vpisal še na študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Med letoma 2001 in 2007 je deloval kot kustos in programski vodja galerije Mladinskega centra v Velenju. Leta 2006 je diplomiral pri profesorju Hermanu Gvardjančiču in profesorju Zmagu Lenardiču, pri katerem je leta 2012 končal še magistrski študij. Potočnik je zaposlen kot likovni pedagog na Osnovni šoli Nazarje in kot docent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, živi v Belih Vodah nad Šoštanjem.
»Resničnost je le osnova za vznik umetnosti. Uroš Potočnik na ironičen način udejanji ta konflikt v ciklu Zaščitena slovenska hrana. Uredbe Evropske unije v zvezi z zaščiteno označbo porekla so marsikje izzvale burne debate, kdo lahko še naprej uporablja neko znano ime izdelka in kdo ne. Po stoletjih proste uporabe poimenovanj onkraj državnih meja so v Evropski uniji imena jedi in živil stlačili v geografske korzete, medtem ko sta za kranjsko klobaso Slovenija in Avstrija sklenili kompromis. Namerno vsiljiv izumetničen oblikovni jezik – Potočnik je zanj uporabil izrezanko iz barvnih papirjev – je satiričen odgovor na ozkogledni birokratizem,« piše o tem delu Potočnikovega opusa avstrijski kulturni publicist Emil Gruber.
V dunajski Umetniški hiši bahoe so na ogled tudi druga Potočnikova dela, krajine, imenovane Disfokus, ki prikazujejo prehod meje med slikanjem in fotografijo. Potočnikova razstava bo odprta do 30. oktobra.