Priznanje direktorju in bienalu oblikovanja Ob deseti obletnici MAO je direktor Matevž Čelik prejel Plečnikovo medaljo, bienale pa Valvasorjevo nagrado
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) letos praznuje deseto obletnico, odkar se je iz lokalnega mestnega muzeja prerodil v nacionalni javni zavod MAO in tako postal tudi osrednja muzejska institucija na področju arhitekture in oblikovanja.
Andrej Predin
Veliko zaslug za uspeh muzeja, njegov razvoj in uveljavitev gre direktorju Matevžu Čeliku, ki je za svoj prispevek k bogatitvi arhitekture in priznanje muzeja na mednarodni ravni prejel Plečnikovo medaljo. Valvasorjevo nagrado, najvišjo nacionalno nagrado na področju arhitekture in muzejske dejavnosti, pa je MAO prejel za 26. bienale oblikovanja BIO 26 | Skupno znanje. Gre za vsakoletno nagrado, ki jo podeljuje Slovensko muzejsko društvo, komisijo pa so prepričali z velikim konceptualnim preskokom v razumevanju sodobnih muzejev, priznali so jim tudi promocijo in skrb za slovensko oblikovalsko dediščino. Po prejemu nagrade sta jo komentirala kustosa Thomas Geisler in Aline Lara Rezende: »Zelo sva počaščena in hvaležna, da sva prejemnika te pomembne nagrade za delo, ki je bilo za naju izjemna priložnost. Bienale oblikovanja v Ljubljani je kuratorsko igrišče, laboratorij, platforma za premikanje meja ne samo na področju oblikovanja, ampak tudi v mišljenju ljudi in delovanju institucij s tega področja. Muzej za arhitekturo in oblikovanje je z direktorjem Matevžem Čelikom ter sodelavci oblikoval edinstven format, ki ne samo Sloveniji, ampak celotni Evropi omogoča raziskovanje in eksperimentiranje v polju oblikovanja. Povabilo za kuriranje BIO 26 je bilo za naju že samo po sebi priznanje in dokaz velikega zaupanja v najine kuratorske sposobnosti. Nagrada, ki jo vsi skupaj prejemamo danes, pa odraža dve leti zavzetega dela, ki smo ga vložili v ta projekt skupaj z ekipo MAO in BIO. To je za naju veliko darilo!«
Serija dogodkov za različne javnosti
Bienale oblikovanja BIO 26 | Skupno znanje je letos gostil približno 90 dogodkov, ki so nagovarjali različne javnosti. Tokrat je v središče postavil krizo na področju informacij, osvetlil, kaj prinaša razvoj novih tehnologij in kako se nanje odzivata družba in posameznik. S tem ostaja zvest konceptu Matevža Čelika, saj se je po njegovem prevzemu posodobil iz pregledne razstave industrijskega oblikovanja v bolj družbeno aktiven dogodek. Pri 26. izvedbi bienala so sodelovali Maja Šuštaršič kot vodja festivala, kustosa Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, odlikovala ga je tudi povezanost s številnimi drugimi mestnimi institucijami, kot so časnik Delo, Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), Botanični vrt Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Dom starejših občanov Fužine in drugi. Dogodki so bile različne razstave, delavnici in pogovori. Vzporedno je potekala tudi vrsta pridruženih projektov.
Bienale so prvič izvedli leta 1963 in velja za prvo tovrstno prireditev na svetu.