Krizo so izkoristili za zaposlovanje
iSYSTEM Labs izdeluje testno opremo za razvijalce elektronike v avtih, letalih, medicini
iSYSTEM Labs izdeluje testno opremo za razvijalce elektronike v avtomobilih, letalih in medicini.
»Ali zaupaš, da se bo avtomobil zaustavil, ko boš pritisnil zavoro; da se bodo kolesa letala, s katerim potuješ na počitnice, spustila ob pristanku in da bo srčni spodbujevalnik nekoga, ki ga poznaš, deloval, kot je predvideno?« Tako na svoji spletni strani sprašujejo v hitrorastočem podjetju iSYSTEM Labs. Njihovo opremo namreč razvijalci elektronike uporabljajo za testiranje, da bo v avtomobilih, letalih, srčnih spodbujevalnikih in drugih izdelkih vse delovalo, kot mora.
Nejc Gole
Aplikacijam, ki skrbijo za pravilno delovanje zavor letala, sistema ABS v avtomobilu ali srčnega spodbujevalnika, po angleško pravimo aplikacije safety critical, torej aplikacije, ki so ključne za varnost in bi v primeru napake lahko ogrozile človeška življenja, pojasnjuje direktor trzinskega podjetja iSYSTEM Labs Janez Jarc: »Z našimi orodji se tovrstna programska in strojna oprema razvija in testira. Za razvijanje programske opreme obstaja veliko cenenih razvojnih orodij, za aplikacije safety critical pa obstajajo standardi in predpisi, ki od proizvajalcev te opreme zahtevajo podrobna testiranja. Mi omogočamo ta testiranja z našimi izdelki. Obstaja le nekaj proizvajalcev takih orodij, ki so naša konkurenca.«
»Konkurence je malo, ker je v naš izdelek vključenega ogromno znanja, tako da je nemogoče danes začeti iz nič. Izdelek se tudi tedensko dopolnjuje in nadgrajuje, tako da se ne bojimo, da bi Kitajci izdelek skopirali. Del našega izdelka oziroma storitve je tudi tehnična podpora. Sodelovanje med nami in strankami je stalno, saj jim pomagamo pri njihovih težavah,« Jarc pove, da delujejo na zelo nišnem trgu. Pri tem napove novo generacijo izdelka, ki bo na trg prišel konec prihodnjega leta ali leta 2022: »To bo izdelek za prihodnjih deset let.«
Približno dve tretjini prihodkov iSYSTEM Labs ustvari z avtomobilsko industrijo. Svojih razvojnih orodij ne prodajajo neposredno avtomobilskim proizvajalcem, kot sta na primer Volkswagen in BMW, ampak njihovim dobaviteljem elektronike. Ta podjetja so Continental, Hella, Valeo, Bosch, Veoneer ... Trzinsko podjetje prodaja svoja razvojna orodja tudi v letalsko in medicinsko industrijo. Med zadnjimi sta kupca ameriški Boston Scientiic in nemški Biotronik. »Zanje smo v preteklosti po naročilu razvili razvojno in testno opremo za procesorje, ki jih uporabljajo v srčnih spodbujevalnikih,« pojasni sogovornik. Skupaj imajo sicer več kot tisoč strank.
Virus načel avtomobilsko industrijo Izdelek podjetja iSYSTEM Labs, imenovan BlueBox, ki obsega strojno in programsko opremo, uporabljajo v razvojnih oddelkih. Jarc pritrjuje, da je to prednost: »Upad prometa v gospodarski krizi se v podjetjih najprej odrazi v proizvodnji, medtem ko razvoj vodijo naprej, ker so to dolgoročni projekti. Zato se kriza manj občuti, a ravno tako občutimo upad na globalnih trgih.«
iSYSTEM Labs vse svoje prihodke ustvari v tujini, izvažajo tako po Evropi, predvsem v Nemčijo, kot tudi v ZDA, Indijo, na Kitajsko … »Že decembra lani smo začutili upad prometa na Kitajskem. Ta je čez noč padel na nič, kjer je ostal dva meseca. Potem se je kriza selila tudi po preostalih celinah. Globalno nam je promet glede na lani upadel za dvajset odstotkov,« pove Janez Jarc.
Dve tretjini zaposlenih je v razvoju
A vseeno dodaja, da je »za zdaj še vse v redu«. Krize, kot pove, ne vidijo kot velike težave, ampak izziv, ki ga je treba izkoristiti. »To je trenutek, ko se na trgu pojavi več kadra. Tako v Sloveniji, še bolj pa v Nemčiji smo pridobili nekaj kadra, ki ga v zlatih gospodarskih časih preprosto ni bilo, predvsem za tehnični marketing in prodajo,« Janez Jarc pojasnjuje, da so v Nemčiji in Sloveniji zaposlili nekaj kakovostnih novih sodelavcev.
V Sloveniji podjetje zaposluje okoli 55 sodelavcev, okoli dve tretjini jih dela v razvoju. Imajo tudi nekaj stalnih študentov za pomoč v razvoju. V sestrskem podjetju v Nemčiji je skoraj 15 zaposlenih, v sestrskem podjetju v ZDA pa sedem.
Podjetje večinoma zaposluje visokoizobražen kader. »Ponosen sem, da imamo sposobno in učinkovito ekipo. Vedno iščemo nadpovprečne inženirje. Imamo srečo, da nam ni treba zelo veliko zaposlovati, ampak iščemo tri, pet inženirjev na leto. Temu primerno jih tudi plačamo, ker jih želimo obdržati pri nas. Fluktuacije iz osebnega nezadovoljstva ne poznamo. Nekaj ljudi nam je ušlo v tujino zaradi ljubezni, sicer pa ljudje radi delajo pri nas. Predvsem tisti, ki so prišli iz drugih podjetij,« pove Jarc. Sodelujejo s fakultetama za elektrotehniko in računalništvo, kjer se predstavljajo in uspešno pridobivajo mlade sodelavce. »Preprosto je pritegniti mlade ljudi, ki iščejo izzive v programiranju mikrokrmilnikov. Mladi vidijo, da smo mednarodno orientirani, prepoznavi smo kot delodajalec, tudi zaradi sodelovanja z laboratoriji na fakultetah.«
Lastniki so sedanji in nekdanji zaposleni
Jarc na vprašanje, kako vlagajo v zaposlene ter njihovo nagrajevanje, odgovori, da so zaposleni udeleženi v poslovnem uspehu podjetja; 13. in 14. plača je odvisna od poslovnega uspeha. Zaposleni to cenijo, pravi sogovornik in doda, da že od nastanka podjetja vodstvo poskuša ključne sodelavce pritegniti v lastništvo. »Tako se da ljudem vedeti, da so pomembni za podjetje in tudi sami so bolj motivirani, če so v lastniški strukturi. Podobno kot v Sloveniji poskušamo v lastniško strukturo pritegniti tudi zaposlene v Nemčiji in ZDA. V preteklosti smo to uspešno izvajali, zdaj pa imamo nekaj težav zaradi organizacije holdinga.«
Da pojasnimo organiziranost, se moramo vrniti v leto 1993 na začetke zgodbe o iSYSTEM. Takrat sta dva slovenska inženirja Iztok Hudoklin in Franc Vogrin, sicer zaposlena v tedanji Iskri, ustanovila podjetje Asyst electronic. Razvila sta razvojno orodje, šla z njim na sejem v Nemčijo, kjer sta se spoznala z direktorjem nekega nemškega podjetja, ki je njuno idejo prepoznal kot zelo dobro. Začeli so sodelovati. V Sloveniji so razvojna orodja razvijali in proizvajali, nemško podjetje pa se je ukvarjalo s trženjem; sprva številnih izdelkov, nato le slovenskega. Asyst electronic so zaradi enotnega nastopa pred kupci
Že od nastanka podjetja vodstvo poskuša ključne sodelavce pritegniti v lastništvo.
leta 2016 preimenovali v iSYSTEM Labs. Lastnik slovenskega podjetja je holding na Irskem; ta je lastnik tudi družb v Nemčiji iSYSTEM AG in v ZDA iSYSTEM USA. »Lastniki holdinga so večinoma zaposleni ali nekdanji zaposleni. Iz Slovenije nas je sedem zaposlenih, iz Nemčije trije, največji lastnik pa je ustanovitelj nemškega podjetja. Ta je zdaj nadzornik holdinga,« je pojasnil Jarc.
Sestrska podjetja med seboj tesno sodelujejo. V Sloveniji sta razvoj programske in strojne opreme ter proizvodnja strojne opreme. »Ne gre za velikoserijsko proizvodnjo; naredimo od 1500 do 2000 kosov BlueBoxov na leto,« pove Jarc. V Nemčiji skrbijo za marketing in prodajo ter organizacijo distribucije po vsem svetu. Pri marketingu sodeluje tudi slovensko podjetje, kjer imajo več tehničnega znanja o svojih izdelkih. Ameriško podjetje pa skrbi za prodajo v ZDA, Mehiki in Južni Ameriki.
Del prihodnosti bo avtonomna vožnja
Družba v zadnjih letih vsako leto poveča prihodke; medtem ko so jih leta 2015 ustvarili 3,7 milijona evrov, so jih lani imeli dobrih šest milijonov evrov. Nezadolženo podjetje vsako leto v zadnjih letih ustvari tudi več kot milijon evrov čistega dobička, lani ga je bilo 1,7 milijona evrov. Ob tem ustvarjajo visoko dodano vrednost na zaposlenega, in sicer 98.306 evrov. Za primerjavo; slovensko povprečje je dobrih 46.000 evrov.
Podjetje je raslo tudi zaradi navezanosti na avtomobilsko industrijo, ki je v zadnjih desetih letih doživela prerod, pove Jarc in doda, da bo del njihove prihodnosti avtonomna vožnja: »Zdaj se veliko dogaja z razvojem avtonomne vožnje, za katero bo potrebna precej večja kompleksnost programske opreme. Ker je to aplikacija safety critical, si težko predstavljam, kako bodo vse to temeljito stestirali.
Obstoječi varnostni sistemi, kot sta ABS in zračne blazine, so majhni lokalizirani sistemi, pri avtonomni vožnji pa bo avtomobil prevzel celoten nadzor nad vožnjo in pri tem spremljal celo vrsto situacij v okolici ter se odločal o ravnanju v naslednjem trenutku. To je povsem nova dimenzija kompleksnosti. Tudi zato gre razvoj avtonomne vožnje bistveno počasneje od napovedi, denimo Tesle, pred nekaj leti. Zdaj se govori o avtonomni vožnji tretjega nivoja, kar je daleč od tega, da boš sedel v avto in bral časopis ali gledal televizijo. Šele v praksi so se pokazali izzivi, o katerih ni prej nihče razmišljal. Pomembni so tudi pravni vidiki, ko se bo, denimo, zgodila nesreča; kdo bo prevzel odgovornost, kdo bo kril škodo.«
V prihodnjih petih letih sogovornik pričakuje enako rast kot zadnjih pet let. Vendar pri tem opozarja na negotovost zaradi posledic pandemije koronavirusa, glede hitrosti okrevanja gospodarstva in zaostrovanja političnih razmer, denimo med ZDA in Kitajsko, ki vplivajo tudi na globalno gospodarstvo.