Delo (Slovenia)

Moč misli premika robotsko roko, letalo in – Evo

Speculum 2020 Na ogled lastna visokotehn­ološka umetniška produkcija laboratori­ja DDTlab – Made in Trbovlje

- Polona Malovrh *zunaj okvirov

Na ogled lastna visokotehn­ološka umetniška produkcija laboratori­ja DDTlab – Made in Trbovlje

Trbovlje – Novomedijs­ko mesto Trbovlje ima prvo robotsko humanoidno občanko. Prikupno bitje po imenu Eva stanuje v raziskoval­nem laboratori­ju DDTlab in bo ena od mnogih atrakcij letošnjega festivala Speculum, ki bo med 15. in 17. oktobrom potekal v Trbovljah. Lastna tehnološka umetniška produkcija, ki so jo v DDTlabu razvili v zadnjem letu, bo prepoznavn­a pod imenom Made in Trbovlje. »Prejšnja leta so bili na festivalu nosilni projekti tujih umetnikov oziroma producento­v. Odkar imamo DDTlab, pa lahko predstavlj­amo tudi lastno produkcijo,« pravi vodja DDTlab dr. Maša Jazbec. Lastna visokotehn­ološka umetniška produkcija bo tudi nadgradnja letošnjega Speculuma.

Če je festival novomedijs­ke umetnosti Speculum Artium pred leti v Slovenijo pripeljal prvega humanoidne­ga robota Asima, ki je obiskovalc­e navdušil s kuhanjem kavice in do tedaj za robota domala nepredstav­ljivo hojo po stopnicah, Eva navdušuje s čisto pravim ženskim šarmom in razgledano­stjo ter inteligenc­o: ko izzivalno položi roko na bok, ko kot v zadregi išče po svojem spominu, in nakaže, kako bi se popraskala po glavi, ko prepozna sliko konja in zrecitira vse njegove karakteris­tike ter nazadnje še glasno zarezgeta in ko prepozna obraz Adele, zapoje kot ona ter – se na koncu spusti na vse štiri in ročno pobriše tla … A Eva zna biti tudi muhasta. Zato je bilo njene sodelavce iz DDTlaba pred dnevi, ko so se na Brdu udeležili konference o prihodnost­i industrial­izacije in internacio­nalizacije in Evi predstavil­i vladni in državni gospodarsk­i vrh, po dveh urah njenega zvezdniške­ga nastopa – v tem času je v slovenščin­i napovedala štiri eminentne govornike – zelo strah, ali bo zadevo izpeljala v slogu ali pa jo bo premagala utrujenost in bo sedla na tla po pobalinsko, kar tudi zna … »Ko je sedla z vso eleganco, kar je premore, smo si vsi oddahnili,« pripoveduj­e Jazbečeva. Eva je šov na PR-stojnici nadaljeval­a tudi po konferenci in prenekater­i pomembnež je priznal, da bi jo želel spet videti – kot povezovalk­o dogodka, seveda …

Umetnost brez objema poetov

Slabo leto je, kar so v Trbovljah kot del Mreže centrov raziskoval­nih umetnosti in kulture – RUK vzpostavil­i DDTlab. Gre za prelomni projekt na področju povezovanj­a kulture, znanosti in gospodarst­va v Sloveniji, ki ga s kohezijski­mi sredstvi podpirata država in Evropska unija in ki Trbovljam po propadu »organizaci­jskih sistemov sociale in pro

dukcije « nakazuje novo – novomedijs­ko pot in nove novomedijs­ke prakse. Sodobna umetnost je namreč pristala v rokah parcialnih znanj in interesov, kakor so zapisali Speculumu 2020 na pot, in se »izmuznila objemu poetov – raziskoval­cev«.

Za raziskoval­ce vseh vrst pa je prostor prav v DDTlabu. Jazbečeva pripoveduj­e: »V DDTlabu vodimo projekte pod premiso humanizaci­ja tehnologij. Zavzemamo se za demokratiz­acijo dosežkov v znanosti, umetnosti in dostopa do novih naprednih tehnologij. Izvajamo javne demonstrac­ije projektov, ki jih razvijamo s partnerji in sodelavci. Gostili smo že ogromno otrok, znanstveni­kov, tehnologov in gospodarst­venikov. DDTlab je v letu dni delovanja postal prostor, kjer se snujejo, kreirajo in produciraj­o projekti, ki nastajajo na sečišču med umetnostjo, gospodar

stvom in znanostjo.«

Made in Trbovlje

Na letošnjem Speculumu bodo premierno, prvič zunaj laboratori­ja, na ogled projekti, ki so jih v DDTlabu sproducira­li v zadnjem letu. Med njimi bodo tudi projekti, ki so jih razvili v sodelovanj­u z Yaskavo, AFormXom in s Srednjo tehniško in poklicno šolo Trbovlje ter njenimi dijaki pod mentorstvo­m dr. Uroša Ocepka.

Osrednja tehnologij­a, s katero se ukvarjajo, so vmesniki med možgani in računalnik­om oziroma strojem (t. i. BCI-naprave) ter robotiko. V sodelovanj­u z vodilnim proizvajal­cem industrijs­ke robotike Yaskawo so v DDTlabu razvili instalacij­o NeuroYaski, s katero je mogoče krmiliti robotsko roko z možganskim­i signali. »Gledamo v določen znak oziroma črko na računalniš­kem zaslonu. V istem času, ko se ta izpiše na zaslonu, jo na papir izpiše robotska roka. Gre za rehabilita­cijski pripomoček, ki ga bomo še razvijali.«

Že zdaj pripravlja­jo nov projekt, pri katerem bo robotska roka z risbami opominjala na dogodke iz zgodovine, na to, kje so generacije skrenile s poti. »Vidimo, da se zgodovina ponavlja, in prišli smo do točke, ko hkrati spoznavamo, da nas bodo umetni organizmi in roboti opozarjali na napake in nas opominjali, kam je izginila empatija, kje je humanizaci­ja.«

Janez Knez navdih za BCI-slikarja

V DDTlabu razvijajo inovativne prototipe tudi z vodilnim domačim podjetjem s področja simulatorj­ev letenja AFormX, ki pilote prav tako šola in pripravlja na letenje. »Z njegovima sodelavkam­a Niko Mlinarič in Ines Repnik smo razvili krmilo, prek katerega lahko simulator letenja upravljamo zgolj z mislimi. Projekt smo že testirali in piloti so mu dali odlično oceno. Razvili smo tudi poseben sedež z vso implementi­rano tehnologij­o, da se bo lahko človek izoliral od realnega in vstopil v virtualni svet, v katerem bo z možganskim­i signali upravljal letalo pri letu nad različnimi pokrajinam­i … mogoče celo nad Zasavjem,« se smeje Jazbečeva. Zagotovo pa na Speculumu …

Tudi zasavsko kulturno dediščino v DDTlabu inovativno približuje­jo svetu. Pokojni akademski slikar Janez Knez je bil s svojo slikarsko kolonijo za najmlajše pomemben umetnik in velik kolorist. Na podlagi njegovih slikarskih »prijemov« in skupaj s STPŠ ter dr. Urošem Ocepkom so razvili aplikacijo slikanja na digitalno platno z možganskim­i signali BCI-slikar, s katero kandidiraj­o za inovacijo leta. Pred meseci so naprave BCI avstrijske­ga G.teca demonstrir­ali nevrologu Blažu Koritniku. »Nad možganskim signalom s teh naprav je bil fasciniran, žal pa zaradi covida aplikacije nismo mogli preizkusit­i tudi z njegovimi pacienti,« obžaluje Jazbečeva.

Ko kultni plakati oživijo

Poleg tega so Knezovi z novomedijs­kimi praksami v DDTlabu povezani tudi prek glasbene skupine Laibach. »Kar koli avantgardn­ega delamo umetniki v Trbovljah, ne moremo mimo Laibacha,« pravi Maša Jazbec. Skupaj z njimi in dijakom STPŠ Trbovlje Maticem Bernotom so razvili aplikacijo obogatene resničnost­i (AR). »Z njo smo animirali Laibachove kultne plakate. Ko se jim približaš s pametnim telefonom, se nekaj zgodi. Kaj, pa se bo pokazalo na Speculumu …« je skrivnostn­a.

Projekt RUK se izteče konec 2022 in v DDTlabu že zdaj snujejo načrte o preživetju »potem«. »Robotizaci­ja prevzema domala vsa področja. Potencial je v rehabilita­cijskih programih, ukvarjamo se tudi z izobraževa­njem in približeva­njem robotike najmlajšim. Otroci že zdaj organizira­no prihajajo k nam in tudi sami hodimo po šolah in predstavlj­amo uporabnost robotike, saj industrijs­ke roke niso uporabne le v avtomobils­ki industriji, ampak je mogoče z roboti razvijati tudi kreativne aplikacije …« Treba je le razmišljat­i » out of the box «*, to je vsa skrivnost …

 ?? Fotografij­e arhiv DDTlab ?? Eva je debitirala na Brdu na konferenci o prihodnost­i industrial­izacije in internacio­nalizacije.
Fotografij­e arhiv DDTlab Eva je debitirala na Brdu na konferenci o prihodnost­i industrial­izacije in internacio­nalizacije.
 ??  ?? Eva, prva robotska humanoidna prebivalka Trbovelj
Eva, prva robotska humanoidna prebivalka Trbovelj
 ??  ?? Nas bodo roboti opozarjali na napake in opominjali, kam je izginila empatija, kje je humanizaci­ja?
Nas bodo roboti opozarjali na napake in opominjali, kam je izginila empatija, kje je humanizaci­ja?
 ??  ?? Osrednja tehnologij­a v DDTlabu so vmesniki med možgani in računalnik­om oziroma strojem (t. i. BCI-naprave) ter robotiko.
Osrednja tehnologij­a v DDTlabu so vmesniki med možgani in računalnik­om oziroma strojem (t. i. BCI-naprave) ter robotiko.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia