Petsto strani upanja za vladavino prava
Predvsem v državah članicah med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem je še veliko nerazumevanja temeljnih načel Unije.
Objava prvega letnega poročila o vladavini prava bo v EU obravnavana kot prelomnica samo, če bodo ugotovitvam, napisanim na več kot petsto straneh, sledili še premiki v praksi. Neodvisnost sodstva, svoboda medijev ali učinkovita bitka proti korupciji bi v Uniji, ki je skupnost prava in je vsaki kandidatki za članstvo določila stroge pogoje, morala biti samoumevna.
Zadnja leta so pokazala, da je predvsem v državah članicah na območju med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem v političnem delovanju še veliko nerazumevanja temeljnih načel Unije. V kateri od njih so, denimo, pri razumevanju vloge sodstva, svobode tiska ali svoboščin skupnosti LGBT+ bliže zgledom iz sveta Vladimirja Putina kot glavnemu toku v jedru stare celine.
Tudi sklicevanje na drugačno razumevanje, kaj je pravna država, je poskus ustvarjanja krinke za prikrivanje odstopanja od znamenitih københavnskih meril – z vzpostavljanjem nadzora nad sodstvom, utišanjem medijev, nestrpnostjo. Objava poročila je priložnost, da se stvari začnejo razčiščevati in da nekaznovanje kršenja temeljnih vrednot ne bo vodilo v nadaljnjo erozijo vladavine prava.
Evropska komisija je v svojem poročilu vsaj razširila manevrski prostor za delovanje. Skupaj s postopki po 7. členu – ti se v praksi do zdaj niso obnesli –, odločitvami sodišča EU in pogojevanjem izplačil iz bruseljske blagajne s spoštovanjem pravne države lahko nastane celovit sistem, v katerem bo za politike, kot so Viktor Orbán in njegovi tovariši, jasno postavljena rdeča črta.
Prva preizkušnja bo že odločanje o pogojevanju izplačil iz evropskih skladov, ki je v sedanjem političnem položaju neposredno povezano z odločanjem o prihodnjem proračunu EU in z orjaškim načrtom za okrevanje. Na mizi je kompromis, ki je težko prebavljiv ne samo za Poljsko in Madžarsko, temveč tudi za severne države in evropski parlament, ki želijo strožji režim.
Za vsako državo članico, ki želi biti del najrazvitejšega in sodobnega dela Evrope, tudi Slovenijo, dilem glede strateške izbire poti že tako ne bi smelo biti. V bitki za pravno državo pa v prihodnjih tednih grozi blokada, ki bi utegnila povzročiti zamudo pri velikem načrtu za okrevanje. Enako hudo bi bilo, če bi s prevelikim popuščanjem problematičnim državam spodkopavali same temelje EU.