Več za občine in upokojence
Proračun 2021–2022 Tri leta velikega primanjkljaja za izhod iz krize zaradi epidemije
Ljubljana – Proračunski primanjkljaj, ki bo letos dosegel 4,2 milijarde evrov, bo po predlogu proračuna za prihodnji dve leti zdrsnil na 2,75 milijarde evrov v prihodnjem letu, leta 2022 pa na 1,6 milijarde evrov. Kljub temu naj bi se zadolženost Slovenije, merjena z deležem BDP, zmanjšala že prihodnje leto.
Vlada je sprejela proračunske dokumente za prihodnji dve leti, obravnavati jih mora še državni zbor. »Proračuna sta pripravljena v zaostrenih zdravstvenih in gospodarskih razmerah ter vključujeta odziv na te razmere, ob tem, da sta usmerjena v okrevanje in povečanje odpornosti gospodarstva. Še vedno pa ostajajo tveganja in velika negotovost, ker ne vemo, kakšen bo razvoj epidemije in kakšne bodo posledice za gospodarstvo in prebivalstvo,« pravi inančni minister Andrej Šircelj.
Predlagani zakon o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 zvišuje povprečnino za občine, in sicer za obe leti v vrednosti 628,20 evra. To je 4,24 evra več, kot znaša povprečnina letos. V predlogu je določen tudi letni dodatek za upokojence, ki se v primerjavi z letom 2020 zvišuje, izplačan pa bo v petih višinah. Predlog določa tudi, da se pokojnine januarja 2021 redno uskladijo v višini 2,5 odstotka.
Vendar je uresničitev proračunov v primežu epidemije. Morebitno nenadzorovano širjenje virusa in s tem možno obsežnejše zaprtje nekaterih dejavnosti bi lahko privedlo do globljega padca BDP ter počasnejšega in dolgotrajnejšega okrevanja. V primeru uspešne trajnejše omejitve širjenja virusa, predvsem pa z razpoložljivostjo cepiva ali zdravila za široko uporabo bi bilo slovensko gospodarsko okrevanje lahko hitrejše od predvidenega, poudarjajo na Umarju.
Potem ko je Umar izboljšal gospodarsko napoved in je ministrstvo za inance nekoliko zmanjšalo obseg likvidnostnega inanciranja z zakladnimi menicami, se je septembra nekoliko zmanjšal obseg javnega dolga, merjenega v deležu BDP. Ta po naši oceni konec septembra znaša okoli 80,5 odstotka BDP. Javni dolg bo po načrtih ministrstva za inance letos sicer dosegel 82,4 odstotka BDP, kar pomeni, da imamo za to, da dosežemo cilj, na razpolago še malo manj kot milijardo evrov.
Ljubljana – Vlada je sprejela spremenjena predloga državnih proračunov za leti 2021 in 2022, s katerima za prihodnje leto načrtuje primanjkljaj v višini 5,6 odstotka, leta 2022 pa 3,1 odstotka BDP. Primanjkljaja bosta tako manjša od letošnjega, ki bo znašal 9,2 odstotka BDP. Ob upoštevanju pred kratkim sprejetega rebalansa in nujnosti refinanciranja je pred državo zelo zahtevno obdobje z veliko neznankami.
Po predlogu proračuna bodo izdatki prihodnje leto znašali 13,47 milijarde evrov, kar je približno toliko kot znaša rebalans letošnjega državnega proračuna, prihodki pa so načrtovani v višini približno 10,72 milijarde evrov. Primanjkljaj bo prihodnje leto tako dosegel 2,75 milijarde evrov. V predlogu proračuna za leto 2022 so načrtovani prihodki v vrednosti malo manj kot 11,01 milijarde evrov, odhodki pa naj bi znašali malo manj kot 12,60 milijarde evrov, primanjkljaj bo približno 1,6 milijarde evrov. Zaradi izjemnih okoliščin bodo upravičena odstopanja od iskalnega pravila, pravi o predlogu proračuna inančni minister Andrej Šircelj. Po ministrovem prepričanju bo proračun tudi razvojno naravnan, saj bo za investicije namenjenih 972 milijonov evrov, kar je več kot polovica več, kot je za to namenila prejšnja vlada, za investicijske transferje pa je predvideno prav tako več, in sicer 431 milijonov evrov. Za zdravstvo bo namenjenih za 257 milijonov več, za okolje pa dodatnih 251 milijonov evrov. Za več kot tretjino se bodo po Šircljevih napovedih povečala tudi sredstva za znanost, podjetništvo in konkurenčnost, povečujejo se tudi naložbe v prometne povezave. V predlaganih proračunih za leti 2021 in 2022 so upoštevana tudi evropska sredstva za izboljšanje infrastrukture, delovna mesta in varstvo starejših. V načrtu za okrevanje in odpornost je za prihodnje leto namenjenih 300 milijonov, za leto 2022 pa 600 milijonov evrov. Sredstva bodo porabljena za reforme in naložbe v zeleno in digitalno ekonomijo.
Tveganja za uresničitev napovedi
Oba proračuna sta pripravljena na podlagi Umarjeve jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki po letošnjem 6,7-odstotnem gospodarskem padcu za prihodnje leto predvideva 5,1-odstotno, za leto 2022 pa 3,7-odstotno gospodarsko rast. Predpostavka dokončnega gospodarskega preobrata leta 2022 izhaja tudi iz Umarjeve napovedi o gibanju povprečnega števila registriranih brezposelnih, to naj bi se prihodnje leto z letošnjih skoraj 88.000 dvignilo na slabih 93.000, leta 2022 pa naj bi se spet znižalo pod 84.000. A uresničitev makroekonomskih napovedi, na katerih temeljita predlagana proračuna, spremljajo visoke negotovosti, povezane z epidemiološkimi razmerami. Proračunsko načrtovanje je v sedanjih razmerah povezano z veliko neznankami. Morebitna nova razglasitev epidemije bi s sabo prinesla tudi izdatne inančne posledice, vlada je tudi zato že letos z rebalansom povečala proračunske rezerve na dobro milijardo evrov.
Primanjkljaj je letos že velik in se še povečuje Podatki ministrstva za inance kažejo, da je primanjkljaj državnega proračuna konec avgusta dosegel 2,25 milijarde evrov, potem ko je avgustovski primanjkljaj znašal zmernih 42 milijonov evrov. Avgustovski primanjkljaj je predvsem posledica stroškov, povezanih z ukrepi za omejitev epidemije, medtem ko so davčni prihodki celo presegli lanske v istem mesecu. Vendar je avgustovski pa tudi julijski proračun mogoče označiti kot neke vrste zatišje pred nevihto. Pred kratkim potrjeni rebalans državnega proračuna za letos predvideva 4,2 milijarde evrov primanjkljaja.
Milijardna neznanka ob koncu leta
Rebalans državnega proračuna tako v zadnjih štirih mesecih predvideva kar 1,95 milijarde evrov primanjkljaja. Toda, od tega kar 1,145 milijarde evrov odpade na proračunsko rezervo, kar v praksi pomeni nepredvidene stroške, ki jih država ob pripravi rebalansa ni mogla opredeliti. Iz te postavke se bo pokrila tudi morebitna decembrska dvoodstotna uskladitev pokojnin, ki bi odhodke povečala za okoli osem milijonov evrov na mesec. Nakazila iz proračuna v sklade socialnega zavarovanja (ZPIZ in
ZZZS) bodo v zadnjih štirih mesecih znašala več kot 400 milijonov evrov, kar je 61 odstotkov več kot v istem obdobju lani. V prvih osmih mesecih so se ta nakazila sicer povečala za 17 odstotkov, a je treba opozoriti, da je državni proračun dva meseca pokrival prispevke za ZPIZ zaposlenim, ki so med epidemijo delali. Sodeč po biltenu ministrstva za inance, je država julija in avgusta za različne vrste pomoči pri odpravljanju posledic krize namenila okoli 120 milijonov evrov na mesec. V zadnjih štirih mesecih je v proračunu predvideno, da se bodo razmere umirile, vsaj kar zadeva prejemnike socialnih pomoči (med njimi so brezposelni). V jesenskih mesecih je mogoče pričakovati poslabšanje razmer v predelovalni dejavnosti in povečanje števila brezposelnih, zato je le triodstotno povečanje predvidenih stroškov za zagotavljanje socialne varnosti kar optimistična predpostavka državnega proračun. Je pa okoli sto milijonov evrov namenjenih tudi za druge transferje posameznikom, med katerimi so turistični boni. Za subvencije podjetjem in zasebnikom (med njimi je tudi ukrep čakanja na delo) je v zadnjih štirih mesecih predvideno 287 milijonov evrov, kar je skoraj trikrat več kot v istem obdobju lani.
V letošnji rebalans vključeno novo poslabšanje Primerjava rebalansa proračuna in realizacije v prvih osmih mesecih kaže, da država pričakuje okoli 400 milijonov evrov manjše davčne prihodke kot v istem obdobju lani. To je 13- odstotni medletni upad. Okoli 130 milijonov evrov manj kot lani bo država obdržala dohodnine ( večji del dohodnine nakaže občinam). To je kar 23- odstotni medletni zdrs prilivov v državno blagajno. Kot kaže, je v rebalans vključeno tudi precejšnje poslabšanje razmer, saj naj bi se tudi prilivi DDV v zadnjih štirih mesecih medletno zmanjšali za kar devet odstotkov, s čimer bi državna blagajna v primerjavi z lani izgubila 118 milijonov evrov. Desetino manjši bodo tudi prilivi trošarin, kar pa se dogaja že vse leto.
Velik inančni zalogaj Ministrstvo za inance je septembra, ko kaže, obnovilo postopke zadolževanja v manjših zneskih. Ta teden se je zadolžilo za okoli 220 milijonov evrov z dodatnima izdajama obveznic RS81 in RS74. Vseeno pa bo morala država letos skoraj gotovo izvesti tudi vsej še en zajetnejši paket zadolževanja. Prihodnje leto ima država namreč rekordne obveznosti reinanciranja, saj zapade okoli 3,5 milijarde evrov izdanih obveznic in zakladnih menic. Kar 1,7 milijarde evrov mora reinancirati že januarja. Seveda bo moralo ministrstvo za inance najti sredstva tudi za pokrivanje proračunskega primanjkljaja, kar skupaj pomeni 6,3 milijarde evrov potreb zadolževanja leta 2021.
• Država za leto 2021 predvideva 2,75-milijardni primanjkljaj.
• Potrebe zadolževanja bodo znašale okoli 6,3 milijarde evrov.
• Javni dolg naj bi se zaradi rasti BDP prihodnje leto zmanjšal.