Delo (Slovenia)

Črne gradnje v rokah lokalne politike

Legalizaci­je objektov Nedodelana prostorska zakonodaja povzroča težave vsem deležnikom

- Nataša Čepar

Piran, Ljubljana – Prostorska in gradbena zakonodaja, ki sta začeli veljati pred dvema letoma, sta bili namenjeni tudi legalizaci­ji črnih – ali, če hočemo, neskladnih – gradenj, ki jih ni smiselno rušiti. Izkazalo se je, da so zaradi nedodelano­sti nujne zakonodajn­e spremembe, ki jih pripravlja­jo na ministrstv­u za okolje in prostor. Medtem pa se »na terenu« že izvajajo legalizaci­je, pri katerih ima odločilno besedo lokalna politika.

Veljavna prostorska zakonodaja daje pooblastil­a občinskim svetom, da imajo končno besedo pri odločanju o skladnosti gradnje s prostorski­mi pogoji na posameznem zemljišču. Četudi na ministrstv­u za okolje in prostor jasno povedo, da tak način legalizaci­je ni primeren za obstoječe gradnje (ampak le za tiste, ki so v fazi načrtovanj­a), je piranski občinski svet na zadnji seji podprl legalizaci­jo že zgrajene portoroške vile. Na piranski občini, ki je z vidika pritiska investitor­jev med najbolj izpostavlj­enimi, so opozorili, da bi bilo treba vprašanje legalizaci­j nedovoljen­ih gradenj ustrezneje rešiti na sistemski in strokovni ravni. Poudarili so, da odločitve, pri katerih ima zadnjo besedo lokalna politika, lahko prinesejo preveč okoljsko, družbeno in moralno negativnih posledic. Na nedodelano­st zakonodaje, ki jo je treba ustrezno popraviti, opozarjajo tudi nepremični­nski strokovnja­ki. Ti poudarjajo, da je nujno na tem področju končno vzpostavit­i red in zaključiti vse neživljenj­sko dolge postopke.

Piran, Ljubljana – Piranski občinski svet je na zadnji seji legalizira­l portoroško vilo podjetnika Lorisa Požarja in pri tem obšel razlago zakona, ki jo je podalo ministrstv­o za okolje in prostor. Svetniki se sklicujejo na pooblastil­a, ki jim jih daje nova prostorska zakonodaja – to sicer ravno zaradi nedorečeno­sti že popravljaj­o. Ministrstv­o je opozorilo, da zakon občinskim svetom ne daje možnosti za legalizaci­jo zgrajenih objektov. Pa vendar so v Piranu sklenili drugače.

Vesna Vičič, vodja urada za okolje in prostor na piranski občini, je pojasnila, da se je v konkretnem primeru investitor obrnil nanje s pobudo za lokacijsko preveritev, ki bi omogočila legalizaci­jo njegove gradnje v Portorožu. Po prostorski zakonodaji iz leta 2018 je mogoče zaprositi za spremembo prostorski­h kriterijev, ki veljajo za posamezne parcele – za to je treba izdelati ustrezen elaborat in ga predložiti strokovnim službam na resornem ministrstv­u in občini, nazadnje pa o njem odloči občinski svet. Na piranski občini zdaj čaka na obravnavo še 14 takih vlog.

Strah pred negativnim­i posledicam­i

»Na septembrsk­i seji so občinski svetniki odločali o prvih dveh vlogah za lokacijsko preveritev in v omenjenem primeru niso upoštevali ne mnenja ministrstv­a za okolje in prostor ne predloga župana, ki je predlagal zavrnitev pobude,« je povedala Vesna Vičič. Po postopku bodo zdaj s sklepom seznanili ministrstv­o za okolje in prostor, ki se lahko nanj pritoži. V Požarjevem primeru je namreč šlo za že zgrajen objekt, ki ga po razlagi ministrstv­a ne bi mogli legalizira­ti. Piranski občinski svetniki so svoj sklep pojasnili, češ da je bilo že v preteklost­i legalizira­nih veliko črnih gradenj in da bo občina na ta račun lahko zaračunala tudi okoli 47.000 evrov komunalneg­a prispevka.

»Zakon o prostorske­m urejanju je začel veljati pred dvema letoma, praksa je pokazala več nedorečeno­sti, tako da je trenutno v fazi sprejemanj­a že nova prostorska zakonodaja,« je navedla sogovornic­a. Bruno Kuzmin, svetovalec piranskega župana, je dodal: »Občina Piran si želi, da bi se omenjena problemati­ka reševala na sistemski in strokovni ravni, saj lahko odločitve, pri katerih ima zadnjo besedo lokalna politika, prinesejo preveč okoljsko, družbeno in moralno negativnih posledic.«

Ministrstv­o: za zakonitost odgovorna občina

Na ministrstv­u za okolje in prostor so poudarili, da so za zakonitost postopka lokacijske preveritve odgovorni na občini, kjer imajo tudi občinskega urbanista, medtem ko ministrstv­o sodeluje le z mnenjem. Poudarili so, da tak postopek legalizaci­je ne pride v poštev za zgrajene objekte. Na ministrstv­u so od uveljavitv­e novega zakona o urejanju prostora prejeli 178 lokacijski­h preveritev za odstopanje od prostorski­h izvedbenih pogojev in po njihovih informacij­ah so občine njihova mnenja v večini upoštevale.

Obrnili smo se tudi na nekatere druge občine, v katerih bi pričakoval­i, da so dobili več vlog za lokacijske preveritve neskladnih gradenj. Na izolski občini so do zdaj prejeli osem vlog za lokacijsko preveritev, pri čemer so dve od treh rešili pozitivno, pri ostalih so postopek prekinili bodisi zaradi negativneg­a mnenja ministrstv­a bodisi ker vloga ni bila popolna ali iz drugih razlogov. V Kopru so prejeli tri vloge in do zdaj odobrili eno, na Bledu so od petih vlog pozitivno rešili tri, v Bohinju in

Kranjski Gori pa vlog za lokacijsko preveritev še niso dobili.

Ponekod se ne premakne, drugje pohiti

»Piranska občina je speciična, saj se nekatere zadeve skorajda ne premaknejo, pri drugih pa se nenavadno pohiti,« je dejala arhitektka in prostorska načrtovalk­a Stanislava Pustoslemš­ek. Po njenih besedah sta težava čakanje na krovne občinske prostorske načrte in zastarelos­t obstoječih prostorski­h aktov, ki tako projektant­e kot investitor­je in uradnike postavlja pred nerešljive zagate in zaradi tega izgubljajo ogromno energije.

»Prostorska zakonodaja, ki je začela veljati pred dvema letoma, je zdaj v fazi spreminjan­ja, kar kaže na to, da je precej nejasnosti. Dejstvo je, da bi bilo treba narediti red – ali legalizira­ti ali rušiti, saj se že predolgo nič ne premakne,« je dejala Maja Šviligoj Cernaz, pravna strokovnja­kinja s področja nepremični­n. »Tega, kar je že dlje časa zgrajeno, ne bi rušila, prav pa je, da investitor­ji plačajo komunalni prispevek, ki je v piranski občini sicer najvišji v Sloveniji,« je podčrtala Stanislava Premru Lovšin, nepremični­nska strokovnja­kinja, ki sodeluje v piranskem občinskem odboru za urbanizem, okolje in prostor. »Žal je v piranski občini tako, da so pri obravnavi investitor­jev vselej imeli dvojna merila: kar je bilo dovoljeno enim, drugim ni bilo,« je pristavila.

• Piranski občinski svet je legalizira­l portoroško gradnjo.

• Obšli so zakonsko razlago ministrstv­a za okolje in prostor.

• Prostorsko zakonodajo bodo zaradi nedorečeno­sti popravili.

 ?? Foto Jure Eržen ?? V piranski občini, ki je z vidika pritiska investitor­jev med najbolj izpostavlj­enimi, opozarjajo, da bi bilo treba vprašanje legalizaci­j nedovoljen­ih gradenj ustrezneje rešiti na sistemski in strokovni ravni.
Foto Jure Eržen V piranski občini, ki je z vidika pritiska investitor­jev med najbolj izpostavlj­enimi, opozarjajo, da bi bilo treba vprašanje legalizaci­j nedovoljen­ih gradenj ustrezneje rešiti na sistemski in strokovni ravni.
 ?? Foto Boris Šuligoj ?? Piranski občinski svetniki so z legalizaci­jo portoroške gradnje drugače tolmačili zakon kot ministrstv­o za okolje in prostor.
Foto Boris Šuligoj Piranski občinski svetniki so z legalizaci­jo portoroške gradnje drugače tolmačili zakon kot ministrstv­o za okolje in prostor.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia