Krhanje zidakov slovenske pravne države
Vladavina prava Glede Slovenije v Bruslju opozarjajo predvsem na položaj novinarjev in pomanjkljive vire nadzornih organov
Evropska komisija je v prvem poročilu o stanju vladavine prava v državah članicah EU odkrila številne pomanjkljivosti, ponekod kar kritične, a njihovo odpravljanje bo zahteven proces.
V Bruslju so na podlagi številnih dokumentov in pogovorov analizirali pravosodne sisteme, boj proti korupciji, medijski pluralizem in svobodo ter institucionalni sistem zavor in ravnovesij. Po pričakovanjih so izpostavili veliko težav na Madžarskem: sistemski pritisk na neodvisne medije, omejevanje civilne družbe, težave pri pregonu korupcije na najvišji ravni .... Na Poljskem je že nekaj let pod drobnogledom Bruslja pravosodje, saj da vlada v Varšavi z ukrepi spodkopava njegovo neodvisnost.
Napadi na novinarje Madžarska in Poljska sta v postopku po 7. členu pogodbe o EU (tveganje kršitev temeljnih vrednot Unije), a opaznega napredka pri tem doslej ni bilo. Tudi v več drugih državah članicah so ugotovili resne pomanjkljivosti – v Bolgariji, na Hrvaškem, Malti, Slovaškem, Španiji. V poročilu so ugotovili, da so novinarji in drugi medijski akterji tarča napadov (izičnih in spletnih), povezanih z njihovimi objavami in delom. To se dogaja s tožbami, grožnjami izični varnosti, spletnim nadlegovanjem, zlasti novinark, zastraševanjem in politično usmerjenimi grožnjami.
»Takšne grožnje, napadi in kampanje blatenja se pojavljajo v več državah. Posebni primeri so bili izpostavljeni v poglavjih o Bolgariji, Hrvaški, Madžarski, Sloveniji in Španiji,« so zapisali. Takšne grožnje in napadi da lahko vplivajo na omejevanje javnih debat o kontroverznih družbenih vprašanjih. Mediji so točke, na katerih so ocene Slovenije najslabše. Poleg tožb z učinkom zastraševanja so vzrok za skrb tudi spletno nadlegovanje in grožnje novinarjem. Kot so poudarili, je odziv kazenskega sodnega sistema pomanjkljiv.
Vpliv politike na medije Opozorili so tudi, da sistem objave lastništva ne omogoča preglednosti zadnjih lastnikov. Odsotnost posebnih določb za medije glede konflikta interesov (denimo med političnimi strankami in medijskimi lastniki) negativno vpliva na medijski pluralizem, omenili so najmanj dve TV-postaji, pa tiskane in spletne medije, ki so pod političnim nadzorom politične stranke. Omenili so tudi, da prebivalstvo pogosto vidi velike medije kot politično pristranske. Po navedbah evropske komisije je videti, da se je položaj glede zaščite svobode izražanja poslabšal.
Poudarili so še, da neodvisni medijski regulator, agencija za komunikacijska omrežja in storitve, deluje – glede na pristojnosti – s skromnimi viri. Tudi komisija za preprečevanje korupcije da ima omejene človeške in inančne vire, kar vzbuja skrb. Zaskrbljeni so tudi zaradi razlike med zakonodajo in prakso, zlasti pri izvajanju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Na področju pravosodja so poudarili, da je zagotavljanje ustreznih virov tako za sodni kot državnotožilski svet pogoj za njuno učinkovito in neodvisno delovanje.
Bližnja odločitev ustavnega sodišča o zakonu o parlamentarni preiskavi bi lahko pokazala smer glede neodvisnosti sodnikov in tožilcev. Ugotovili so, da je državno tožilstvo povečalo učinkovitost, izzivi pa ostajajo pri pregonu gospodarskih in inančnih kaznivih dejanj. Čeprav se zaostanki zmanjšujejo in ne predstavljajo sistemske ovire, je izziv trajanje sodnih postopkov v primerih pranja denarja.
• Na tapeti Madžarska in Poljska.
• V Sloveniji ugotovljeni spletno nadlegovanje in napadi na novinarje.
• Sodni odziv je ocenjen za pomanjkljivega.