Podaljšanje dovoljenja z znanjem jezika
Zakon o tujcih Ostaja možnost zavračanja prošenj za azil v »kompleksni krizi«
Ljubljana – Besedilo predloga novele zakona o tujcih, ki ga je včeraj določila vlada, prinaša kar nekaj novosti. Spremenjen je 10. člen, katerega del je ustavno sodišče pred dobrim letom razveljavilo. Čeprav tudi ta novela omejuje možnost vlaganja prošenj za mednarodno zaščito, na ministrstvu za notranje zadeve ocenjujejo, da upošteva odločbo, nevladne organizacije pa so že v postopku sprejemanja opozarjale, da predlog ostaja vsebinsko nesprejemljiv.
Temeljni razlog za pripravo sprememb je, utemeljujejo na ministrstvu, prenos direktive 2016/801 za olajšanje vstopa in mobilnosti tistih državljanov tretjih držav, ki prihajajo na območje EU zaradi opravljanja raziskovalnega dela in študija.
Sporni 10. člen, za katerega je ustavno sodišče na pobudo nekdanje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer ocenilo, da je v nasprotju z ustavo, se po novem glasi drugače – ni več govora o »spremenjenih razmerah na področju migracij, zaradi katerih bi bila ogrožena javni red in notranja varnost ter bodo otežile delovanje institucij države«, zaradi katerih bi lahko bile prošnje za azil zavrnjene, temveč o »kompleksni krizi«. Predlog zakona zdaj obravnava nastanek kompleksne krize na področju migracij, zlasti v primeru, »ko bi na določenem ali več območjih države vstopilo veliko število nezakonitih migrantov, ki bi hkrati izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito«, zaradi česar državni organi ne bi mogli v celoti izvajati svojih obveznosti in to bi vplivalo na delovanje drugih podsistemov, hkrati pa tudi na javno varnost in varnostne razmere.
Ob oceni spremenjenih razmer bi moralo ministrstvo za notranje zadeve vladi predlagati sprejetje odločitve o vodenju in upravljanju kompleksne krize, vlada pa državnemu zboru predlaga sprejetje ukrepa, s katerim se začasno prilagodi izvajanje zakona o mednarodni zaščiti na določenem območju Slovenije, najdlje za šest mesecev, z večino glasov vseh poslancev. Med veljavnostjo ukrepa bi policija namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito zavrgla, in sicer pod pogojem, da v sosednji državi članici EU, iz katere je vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročili nevarnost mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Izvzeti bi bili posamezniki, pri katerih zdravstveno stanje ali zdravstveno stanje njihovega družinskega člana očitno onemogoča napotitev v sosednjo državo in če gre po videzu, vedenju ali drugih okoliščinah za mladoletnika brez spremstva. Na ministrstvu so prepričani, da novi zapis upošteva določbo ustavnega sodišča z določbo, da je iz ukrepa izvzet tudi tujec, ki v postopku nedvoumno izkaže, da sosednja članica EU zanj osebno ni varna država ter da iz utemeljenih razlogov tam ni mogel zaprositi za mednarodno zaščito.
Nasprotno pa je mnenje nevladnih organizacij, ki jih je ministrstvo v postopku sprejemanja seznanilo s predlogom zakona – zanje je vsebinsko nesprejemljiv in v delu tudi ustavno sporen. MNZ so pozivali, naj ga umakne.
Znanje jezika in dokazila o zadostnih sredstvih
Ena od pomembnih novosti, ki jih uvaja zakon, je pogoj znanja slovenščine na vstopni ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje iz razloga združitve družine za polnoletne družinske člane. Za izdajo dovoljenja za stalno bivanje na podlagi petletnega neprekinjenega zakonitega bivanja pa bo pogoj znanje slovenskega jezika na osnovni ravni A2. Slovenija s tem, utemeljuje MNZ, sledi praksi nekaterih drugih držav EU in želi spodbuditi k aktivnemu vključevanju, v okviru katerega so zagotovljeni subvencionirani tečaji jezika in spoznavanja družbe. Ta zakon sicer ni prvi, ki zahteva znanje slovenščine na osnovni ravni za državljane tretjih držav – že lani sprejeti zakon o urejanju trga dela je tujcem, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in niso iz članic EU, postavil enoletni po
• Novela omejuje možnost vlaganja prošenj za mednarodno zaščito.
• Pogoji za pridobitev pravice do združitve družine so spremenjeni.
• Nevladne organizacije so za umik predloga.
Nevladne organizacije menijo, da je predstavljeni predlog zakona vsebinsko nesprejemljiv in v delu tudi ustavno sporen.
goj za opravljanje izpita iz osnov slovenščine.
Prav tako se na novo uvaja pogoj dveletnega zakonitega bivanja tujca za pridobitev pravice do združitve družine. Takojšnje združevanje bo omogočeno imetnikom dovoljenja za bivanje raziskovalca in ljudem s priznanim statusom begunca.
Omejena so dokazila, s katerimi lahko tujec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za bivanje in tudi za združitev družine, izkaže zadostna sredstva za preživljanje. V to ne bodo več všteta povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz in prehrana), glede česar so nekatere nevladne organizacije že izrazile pomisleke.
V postopku podaljšanja dovoljenja za bivanje na upravnih enotah se uvaja še sistem avtomatičnega periodičnega preverjanja zadostnih sredstev.